2002–2008 Mirnopeško obdobje

  • S prihodom večje skupine Mirnopečanov (Filip in Jože Avbar, Matej Ajdič, Tomaž Smolič in Jože Tomšič) se je pričelo t. i. mirnopeško obdobje v življenju kluba.
    Udarna mirnopeška ekipa, 2002. Foto Mihael Rukše.

    Udarna mirnopeška ekipa, 2002. Foto Mihael Rukše.

  • Na Zapečarju pri Mokronogu smo raziskali in izmerili dva opuščena rudniška objekta – največji ima 729 m rovov z višinsko razliko 39 m.
  • Leta 2003 je predsednik kluba postal Jože Tomšič.
  • Preuredili smo klubski prostor ter pridobili še prostor za opremo, ki so nam ga odstopili gasilci.
    Prenovljen klubski prostor, 2007. Foto Marko Pršina.

    Prenovljen klubski prostor, 2007. Foto Marko Pršina.

  • Redno smo izvajali izobraževanje za jamarje pripravnike ter več predstavitev jamarstva za osnovne in srednje šole.
  • Na območju Mestne občine Novo mesto smo v letih 2003 in 2004 očistili 8 onesnaženih jam.
  • Na občnem zboru leta 2004 smo sprejeli društveni Kodeks jamam prijaznega jamarstva.
  • Leta 2005 smo izdelali nalogo Speleološke raziskave na planoti Radoha, v kateri je Borivoj Ladišić predstavil večletne raziskave na območju, kjer smo evidentirali preko 60 novih objektov.
  • Mestni občini Novo mesto smo predali raziskovalno nalogo Rovi pod mestnim jedrom Novo mesto, v kateri je njen nosilec Marko Pršina osvetlil pred- in povojno gradnjo zaklonišč pod Novim mestom.
  • Ministrstvo za okolje in prostor nam je v tem letu podelilo status društva v javnem interesu.
  • Po zaslugi Borivoja Ladišića smo s prispevki v Kataster Jamarske zveze Slovenije (v nadaljevanju JZS) med leti 2001 do vključno 2006 vseskozi na prvem mestu.
  • Nadaljevali smo z raziskavami Radohe, Kočevskega roga, osamljenega krasa Zasavja in Posavja ter doline zgornje Kolpe. Najaktivnejši na navedenih območjih so bili Borivoj Ladišić, Robert Ribič in Srečko Vidic.
  • Več odprav se je namenilo na Kanin, kjer smo uredili bivak, poglobili jamo NM 7 na 150 m, Azalejo pa na 300 m.
  • V letu 2006 je bilo eno od težišč aktivnosti v Goteniški dolini na Kočevskem, kjer je bilo raziskanih več zahtevnih objektov.
  • V letu 2007 smo pričeli z raziskovanjem območja Poljanske gore, kjer smo raziskali ali evidentirali preko 30 novih objektov.
  • Ob 45-letnici delovanja kluba (2007) smo izvedli tridnevno druženje ljubiteljev kraškega sveta z izobraževanjem, izpiti ter predstavitvami akcij. Izdali smo peto številko Dolenjskega krasa.
    Vse generacije jamarjev na klubski 45. rojstni dan, 16. november 2007. Foto Marko Pršina.

    Vse generacije jamarjev na klubski 45. rojstni dan, 16. november 2007.
    Foto Marko Pršina.

Pomembnejša odkritja

Kačja jama
Novi člani kluba so na območju Globodola odkrili 150 m dolgo Kačjo jamo.

Jama Poltarica
Sosedo Krške jame je leta 2003 s kopanjem v spodmolu nad istoimenskim izvirom odkril Dare Hribar. Dosedaj smo raziskali 740 m podzemnih rovov, dvoran, kanjonov in sifonov. Velik pomen jami dajejo kapniško okrasje, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice. Ob visokem vodostaju reke je mogoče videti deročo podzemno reko in slap (naslovnica Dolenjskega krasa 5).

Jama Poltarica

Štirnica
V letu 2004 smo nadaljevali z raziskavami na dnu 193 m globokega brezna. Po zahtevnem prebijanju ožine je bila z globino 205 m dosežena nova najgloblja točka Kočevskega roga.

Štirnica

Baršnca
Na osamelem zasavskem krasu smo z globino 81 m in dolžino 217 m odkrili doslej najglobljo jamo na tem območju.

Baršnca

Brajerjeva jama
Po večletnem intenzivnem opazovanju in raziskovanju območja Grč vrha pri Mirni Peči je Andreju Gašperiču in Jožetu Tomšiču uspelo prodreti v osrčje Malisnega hriba. Brajerjeva jama ima bogato kapniško okrasje, s helektitnimi in aragonitnimi kristali pa je edinstvena na Dolenjskem.

Brajerjeva jama

Drežniška jama
Med raziskovanjem območja med Kolpo in Čabranko smo odkrili nekaj velikih in zanimivih jam, med katerimi izstopa Drežniška jama (dolžina 288 m, globina 96 m).

Drežniška jama

Astina jama
Po padcu lovske psičke Aste v dotlej neznano brezno v okolici Globodola smo tudi v tej, sicer močno zasigani jami, naleteli na helektitne in aragonitne kristale.

Astina jama