2017–2022 Obdobje presežkov

Jamarski klub in JZS

Obdobje od leta 2017 naprej je zaznamovala oživitev delovanja kluba na vseh področjih. Eden izmed najzaslužnejših za to je Zdravko Bučar, ki je leta 2015 znova prevzel mesto predsednika kluba. V tem času smo spet vpeljali redna srečanja članov kluba, ki praviloma potekajo vsak torek zvečer.
Novembra 2017 smo praznovali 55. obletnico ustanovitve jamarskega kluba. V sklopu jubilejnih dogodkov smo izpeljali slavnostno sejo, na kateri smo najzaslužnejšim članom podelili nagrade in priznanja.
Leta 2019 je Klemen Mihalič prevzel vodenje Izobraževalne službe Jamarske zveze Slovenije (JZS).
Spomladi 2020 je bil Damijan Šinigoj izvoljen na mesto podpredsednika JZS.
Leta 2021 smo dosegli klubski rekord skupnega števila opravljenih akcij. Tega leta smo zabeležili zavidljivih 396 akcij.

Raziskave dolenjskega krasa

Kočevski Rog, Poljanska gora in Gorjanci z Radoho še naprej predstavljajo osrednja območja naših raziskav. Ves čas so bili na terenu zelo dejavni Borivoj Ladišić, Uroš Mervič, Zdravko Bučar, Srečko Vidic in Zvonka Janežič.
Pozimi 2020/21 so se jim pridružili še Mitja Remih, Davor Kacin, Mateja Kopina, Anže Tomšič, Klemen Mihalič in Petra Saje.
Borivoj Ladišić je bil ves čas med najdejavnejšimi člani kluba, saj je v povprečju letno raziskal in registriral okoli 50 novih jam. Leta 2021 je raziskal in registriral svojo 900. jamo in je na dobri poti k veliki osebni želji – raziskati 1000 novih jam.
Čaganka. Nadaljuje se … Da, Čaganka se nadaljuje!
Med letoma 2017 in 2018 smo sodelovali pri arheoloških raziskavah Cvingerske jame. Predvidevali smo, da bi jama lahko služila tudi kot odlagališče smeti okoliškega prazgodovinskega gradišča. Pri raziskovanju arheologi žal niso našli oprijemljivejših najdb. Zato pa sta Marko Pršina in Miha Rukše razširila ožino, s čimer smo jamo s prvotnih 9 m poglobili na 51 m.
Januarja 2021 sta Mitja Remih in Davor Kacin s prebitjem ožine na tedanjem koncu Vodoravne jame na Židovcu vstopila v nadaljevanje jame. V končni dvorani sta odkrila več živalskih zob in kosti, za katere se je nato po strokovnem pregledu izkazalo, da pripadajo jamskemu medvedu, alpskemu svizcu in nekaterim drugim živalim.
Poleti 2021 smo se odzvali vabilu Zavoda Svibno in obiskali Ajdovsko jamo pri Nemški vasi.
Prisotni smo bili pri strojnem odkopu vhoda v bruhalnik pod jamskim vhodom, iz katerega ob visokem vodostaju bruha voda. V nadaljevanju smo raziskali več kot 50 m dolg vodni rov.
Z letom 2021 smo zabeležili 30 let monitoringa netopirjev, ki poteka v nekaterih dolenjskih jamskih zatočiščih vse od leta 1991 (Jazbina, Kostanjeviška jama, Velika in Mala Prepadna, Lukenjska jama). Projekt, ki ga vodi Andrej Hudoklin, predstavlja najdaljši stalni monitoring v Sloveniji.

Pomembnejša odkritja

Kofelca, kat. št. 12182, 143 m globine, 190 m dolžine
Brezno pri Pogorelcu, kat. št. 12438, 144 m globine, 337 m dolžine
Lijak pod Grintovcem, kat. št. 12184, 138 m globine, 487 m dolžine
Kasiopeja, kat. št. 13206, 46 m globine, 205 m dolžine
Jelendolka, kat. št. 13932, 126 m globine, 181 m dolžine
Pihalnik, kat. št. 2577, dosežena globina 148 m, 220 m novo izmerjenih delov in povezava z novim vhodom
Vodoravna jama na Židovcu, kat. št. 10490, 133 m dolžine
Jelenov hodnik, 49 m globine, 171 m dolžine
Kočevarka, kat. št. 12181, 116 m dolžine, 15 m globine
Rugarsko brezno, kat. št. 13560, 78 m dolžine, 46 m globine
Prhavčevo brezno, kat. št. 10137, 102 m globine, 169 m dolžine
Skalarjevo brezno, kat. št. 6000, dosežena globina 1167 m, 1729 novo izmerjenih rovov

Kanin

Kremenček (NM 200). Raziskovanje te jame je predstavljalo glavnino delovanja na Kaninu med letoma 2012 in 2018. V jami smo opravili ogromno dela pri širjenju ožin, na globini 160 m pa nas je za zdaj ustavil nevaren podor. V tem obdobju so bili na Kaninu najbolj dejavni Jože Tomšič, Andrej Gašperič, Uroš Mervič, Anže Tomšič, Klemen Mihalič, Črt Bučar in Mihael Rukše.
Podgurka. Leta 2018 smo znova obudili raziskovanje brezna. Po dolgotrajnem in zelo zahtevnem širjenju dobrih 50 m dolgega Meandra tovarištva smo leta 2020 dosegli globino 433 m. Nadaljevanje pričakujemo med podornimi bloki na dnu zadnjega brezna.
Skalarjevo brezno – nadaljevanje. Avgusta 2019 smo organizirali merilno odpravo v brezno, ki so se je udeležili Yuri Schwartz, Tomaž Žekar in Klemen Mihalič. Na novo so izmerili več kot 2000 m rovov in se spustili skoraj do dna brezna Rolling Stones.
Skalarjevo brezno – klubski rekord. Julija 2021 so se Mateja Kopina, Yuri Schwartz, Jure Tičar in Klemen Mihalič za več dni odpravili v Skalarjevo brezno, v katerem so odkrili nadaljevanje na dnu brezna Rolling Stones. Oktobra istega leta je sledila večja odprava, na kateri so raziskali splet poševnih galerij in dosegli trenutno najglobljo točko jame – 1167 m globine. Tisoč metrov v tej jami so dosegli Yuri Schwartz, Jure Tičar, Anže Tomšič, Mitja Remih, Damijan Šinigoj, Mihael Rukše, Damijan Potrpin, Tomaž Grdin in Klemen Mihalič. O odkritju je Tomaž Bukovec, ki v časnikih Dnevnik in Nedeljski dnevnik redno poroča o jamarskih tematikah, objavil obsežnejši prispevek.

Čiščenje jam

Müllerloch. Aprila 2017 smo do konca očistili jamo Müllerloch pri Livoldu, iz katere smo skupaj izvlekli 80 m³ odpadkov.
Brezno v Debliških livadah. Jeseni 2018 smo iz brezna iznesli cca 25 m³ odpadkov in v nadaljevanju nudili tehnično pomoč pri arheološkem sondiranju morebitnih posmrtnih ostankov povojnih pobojev.
Brezno 3 pri grobišču. Avgusta 2020 smo Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč nudili tehnično pomoč pri ekshumaciji posmrtnih ostankov iz tega novoodkritega brezna.
Očiščene jame: Müllerloch, 2017 (80 m³); Mala Vratnica, 2018 (5 m³); Brezno v Debliških livadah, 2018 (pribl. 25 m³ smeti in pomoč pri arheološkem sondiranju); Grč vrh 1, 2019 (6 m³), Mala Knežja jama, 2021 (14 traktorskih gum).

Jamarske odprave

Mehika. Spomladi 2017 se je Klemen Mihalič kot edini jamar iz Slovenije udeležil mednarodne odprave v jamo Cheve (Chevé Cave) v Mehiki. V jami je neprekinjeno preživel 15 dni in raziskoval na globini 1300 m. Odkril je tudi nadaljevanje novoodkrite jame, ki so jo pozneje povezali v celoten sistem Cheve, ki obsega že več kot 70 km rovov.
Gouffre Berger. Avgusta 2018 smo se odpravili na klubsko ekskurzijo v prvo 1000 metrov globoko jamo na svetu – Gouffre Berger v Franciji. Globino 1100 m so dosegli Anže Tomšič, Aleš Cvelbar in Klemen Mihalič, do globine 600 m pa so se spustili Jasna Šinigoj, Tomaž Žekar, Jure Novak in Matija Gašperšič.

Jamarski dogodki

Sodelovali smo na številnih dogodkih, prireditvah in dejavnostih: predstavitev rezultatov projekta Life Kočevsko – LIFE pod nami; gasilsko tekmovanje Firecombat v Žužemberku; Dan doživetij v Županovi jami; Poletje na Kočevskem Rogu; Predstavitev raziskovanj »Kaninsko podzemlje« v Bovcu; dogodek Krka živi! v Novem mestu; ekskurzije Ajdovskega krožka pri Zavodu Svibno …
Vaja JRS. Septembra 2018 so Damijan Šinigoj, Tomaž Grdin, Matija Gašperšič in Anže Tomšič sodelovali na največji vaji jamarskih reševalcev v zgodovini JRS, pri kateri so izvlekli poškodovanca iz Skalarjevega brezna iz globine 900 m.
Dolenjski jamarski tabor na Žagi Rog. Avgusta 2017 smo organizirali nadvse uspešen tabor dolenjskih jamarskih društev. Organizacijsko je bil več kot uspešen, saj smo privabili 50 udeležencev iz vse Slovenije.

Jamarsko izobraževanje in reševalna služba

Jamarski tečaji. Med letoma 2017 in 2021 smo vsako leto organizirali jamarski tečaj, katerih se je skupno udeležilo 20 tečajnikov: Nika Rukše, Maj Rukše, Zvonka Janežič, Toni Prijatelj, Nace Vidrih, Primož Zore, Mitja Remih, Tomaž Žekar, Laura Vovčko, Ana Heij, Mateja Kopina, Petra Saje, Luka Pršina, Peter Pršina, Marko Majhen, Robi Kobe, Dominik Zagorc, Doriane Jouault, Adam Likar (JKB) ter Nina Mandelj (JKK).
Jamarski nazivi. V tem obdobju je 16 članov kluba pridobilo naziv jamarski pripravnik, 8 članov pa naziv jamar.
Jamarski inštruktorji. Trije člani kluba kot jamarski inštruktorji dejavno delujejo v okviru Izobraževalne službe JZS (Damijan Šinigoj, Mihael Rukše in Klemen Mihalič).
Jamarska reševalna služba. Člani JKNM predstavljajo jedrno skupino reševalcev v novomeškem reševalnem centru Jamarske reševalne službe in se redno udeležujejo vseh vaj in usposabljanj. Damijan Šinigoj je pridobil naziv inštruktor jamarskega reševanja, Matija Gašperšič in Anže Tomšič sta postala vodji skupine, Klemen Mihalič in Tomaž Grdin sta opravila izpit za jamarskega reševalca, Mitja Remih pa za jamarskega pripravnika reševalca.

Publiciranje

Dolenjski kras. Ob praznovanju 55. klubske obletnice smo izdali sedmo številko zbornika, ki ga od njegove druge številke (1987) ureja Andrej Hudoklin. Oblikovanje je delo Marka Pršine, ki zbornike oblikuje od njegove tretje številke (1992). Vsebinsko in likovno bogat zbornik je z 227 stranmi najobsežnejši do sedaj.
Jamski svet pod nogami. Ob 130. obletnici jamarstva v Sloveniji je bila pozimi 2019/20 v Slovenskem planinskem muzeju postavljena razstava Jamski svet pod nogami. Tomaž Grdin je prevzel oblikovanje in postavitev razstave ter je sodeloval pri uredniškemu delu. Obiskovalci so si lahko v virtualnem okolju med drugim ogledali podzemni svet jame Čaganke, katere 3D-model je Tomaževo delo.
Priročnik Prva pomoč v jamarstvu je leta 2018 izšel v slovenskem jeziku, naslednje leto pa tudi v angleškem. Za njegov nastanek so zaslužni predvsem člani JKNM: Klemen Mihalič (urednik), Tomaž Grdin (oblikovanje, fotografiranje in video snemanje) ter Damijan Šinigoj (korekture in mentorstvo).
Mladinski roman Kjer veter spi je leta 2020 postal velika uspešnica. Njegov avtor Damijan Šinigoj je za delo, katerega kraj dogajanja je večinoma v jami, prejel več nagrad. Med njimi izstopa Desetnica – najvišje stanovsko priznanje na področju otroške in mladinske književnosti.