2008–2016 Čagankarsko obdobje

  • Julija 2008 sta Srečko Vidic in Borivoj Ladišić na Poljanski gori odkrila brezno Čaganka, v katerem je bila septembra istega leta po sedmih akcijah dosežena globina 244 m. Tako je Čaganka postala najgloblja jama v jugovzhodnem delu Slovenije. S tem odkritjem se je začelo t. i. čagankarsko obdobje.
  • Leta 2009 je predsednica kluba postala Tanja Rukše.
  • Za odkritje in raziskave v Čaganki smo prejeli nagrado Viljema Puticka za najboljši jamarski raziskovalni dosežek leta 2009 (DZRJL).
  • Od leta 2009 do 2016 so potekale vsakoletne jamarske šole, na katerih so se kalili bodoči aktivni člani kluba: Damijan Šinigoj, Klemen Mihalič, Gregor Brulc, Matija Gašperšič, Jasna Šinigoj, Marjan Grah, Miha Primc, Davor Kacin, Andrej Jaklič, Jure Novak, Mojca Arlič, Dejan Šenet, Tomaž Grdin, Aleš Cvelbar, Črt Bučar in Sandi Vidrih. Leta 2014 sta Damijan Šinigoj in Klemen Mihalič postala inštruktorja jamarstva.
  • Od leta 2009 do 2016 smo vsako leto organizirali vsaj eno odpravo na območje Kanina. Težišče aktivnosti je bilo v jamah NM9 in Kremenček. Raziskovali smo tudi nova območja (Ganki).
  • Med letoma 2009 in 2016 je bil klub na prvem mestu po številu oddanih zapisnikov v kataster jam JZS, predvsem po zaslugi Borivoja Ladišića in Srečka Vidica. Težišče raziskovalnega dela smo usmerili na širše območje Poljanske gore.
  • Leto 2009 je bilo zanimivo zaradi arheoloških odkritij. V Kotarjevi prepadni smo odkrili 5000 let staro lobanjo, v jami v bližini Mirne gore pa ostanke tako imenovane partizanske lekarne. Leta 2013 so v novoodkritem Jami pod Žeželjcem arheologi odkrili prazgodovinsko keramiko in kurišče.
  • Leta 2010 smo v okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo očistili jamo Grč vrh 3, v naslednjih treh letih pa še pet jam: Grč vrh 2 in 4, Slugovo jamo, Hudičevo jamo in Županovo jamo.
  • Leta 2010 smo se po dvajsetletnem premoru ponovno podali v Bosno. V naslednjih letih smo raziskovali na območju Manjače, Dragnić Podov, Ključa in Grmeča. Na pobudo jamarskega kluba Ponir iz Banja Luke smo se pridružili ponovnim raziskavam brezna Jojkinovac.
  • Leta 2011 je vodenje kluba prevzel Mihael Rukše.
  • Od leta 2011 dalje smo med prvomajskimi prazniki organizirali raziskovalne tabore, katerih osrednji namen je bil druženje z jamarji iz Slovenije in tujine.
  • Z letom 2011 so nekateri člani ponovno pridobili status operativnega reševalca. Tečaja za jamarje reševalce pripravnike sta se najprej udeležila Anže Tomšič in Jernej Tramte, v naslednjih letih pa še Damijan Šinigoj, Matija Gašperič in Primož Paterneš. V tem času je imel klub v JRS pet aktivnih članov: tri operativne in dva neoperativna jamarska reševalca. Damijan Šinigoj je leta 2015 prevzel vodenje Izobraževalne službe pri JRS.
  • Leta 2012 smo z več dogodki obeležili 50-letnico delovanja kluba. Organizirali smo druženje jamarjev na Frati, izpite JZS pri Čaganki in slavnostno akademijo v galeriji Simulaker. V okviru praznovanja obletnice je izšel novi, že šesti zbornik Dolenjski kras.
  • Leta 2013 je predsednik kluba postal Klemen Mihalič.
  • Fotograf, video snemalec in oblikovalec Tomaž Grdin se je zasvojil z jamarstvom in ustvaril številne čudovite jamske fotografije ter kratek jamarski film Čar neznanega (2014).
  • Avgusta 2014 se je Klemen Mihalič odzval vabilu JK Brežice na medklubsko odpravo v Črno goro s ciljem raziskati brezno Pala skala. V letih 2016 in 2017 se mu je pridružilo še več članov in skupaj z ostalimi jamarji so jamo raziskali do globine 667 m.
  • Leta 2014 je Matija Gašperšič v Čaganki fotografiral pijavko, ki je povzročila razburjenje v speleobiološki srenji. Leta 2016 jo je Damijan Šinigoj končno ujel in predal biologu Teu Deliću. Pijavko so strokovnjaki prepoznali kot novo vrsto, prav tako tudi jamskega rakca postranico (Niphargus chagankae).
  • Leta 2015 je predsednik kluba postal Zdravko Bučar.
  • Istega leta smo na več akcijah očistili brezno Mišnica, kar je bilo zaradi globine in kontaminiranosti z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) zahtevno delo. Akcija je predstavljala prelomnico v načinu čiščenja, saj smo za izvlek nesnage prvič uporabili avtodvigalo. Na akciji so sodelovali domačini, enota CZ za varstvo pred NUS, gasilci, reševalci in policisti.
  • Leta 2015 smo bili za izvedbo evidentiranja 90 onesnaženih jam in čiščenje izbranih uspešni na razpisu Občine Kočevje (projekt LIFE Kočevsko).
  • Od maja do avgusta 2015 je potekal popis jam na Kočevskem. Pregledali smo 92 jam, med katerimi je bilo 23 čistih.
  • Leta 2016 smo z novo tehniko očistili jami Schaffeichloch in Malo Stankovo jamo ter delno jamo Mullerloch.
  • Člani kluba smo dali pobudo za oživitev dolenjskih jamarskih taborov in oktobra 2016 je bilo po 20-letnem premoru prvo srečanje, ki ga je organiziral JK Krka.
  • S prihodom novega zagnanega člana Sandija Vidriha se je težišče raziskovanj iz Poljanske gore preusmerilo na zahodna pobočja Kočevskega roga. Z novimi odkritji na tem območju se je na nek način zaključilo tudi čagankarsko obdobje.

Večja odkritja

Čaganka
Julija 2008 sta Srečko Vidic in Borivoj Ladišić odkrila vhod v Čaganko. V več akcijah smo do leta 2009 jamo raziskali do globine 244 m. Naslednje dve leti smo glavnino raziskovanj usmerili v širjenje Brezna Petra Klepca, kjer pa ni bilo želenega uspeha. Avgusta 2011 smo v podoru Game Over odkrili nadaljevanje Čaganke. Na naslednjih, večinoma širilnih akcijah smo se leta 2014 prebili do fosilne galerije Kalahari in kasneje (2017) do trenutne najgloblje točke v nadaljevanju aktivnega meandra na globini 475 m. Spomladi 2016 smo razširili ožino v Južnem rovu in se prebili v niz dvoran s skupno dolžino več sto metrov. V akcijah med letoma 2011 in 2016 smo preplezali kamin Game Over, ki se je zaključil v stropu na višini 178 m. Skupni poligon Čaganke se je povečal krepko čez 2 km.

Šumeča polšna
Avgusta 2009 sta Srečko Vidic in Gregor Brulc na Poljanski gori odkrila novo veliko jamo – Šumečo polšno. Na naslednjih akcijah so dosegli globino 166 m, dolžina jame je preko 500 m. Pri njenem raziskovanju je sodelovala večina takrat dejavnih članov kluba.

Odvodnica
Vhod v jamo se skriva v obcestnem jašku za meteorno vodo. Na več raziskovalnih, širilnih in merilnih akcijah so se raziskovalci Srečko Vidic, Borivoj Ladišić, Damijan Šinigoj, Anže in Jože Tomšič prebili do globine 148 m.

Viharnik
Na dnu 70 metrske vhodne vertikale je raziskovalna ekipa v sestavi Damijan Šinigoj, Tomaž Grdin in Žiga Golob prekopala nevaren podor in se prebila v nadaljevanje jame, ki ga je skupaj s Srečkom Vidicem raziskala do globine 107 m.

Esmeralda
Ena izmed najlepše zasiganih jam na področju Poljanske gore se je z globino 96 m za las izognila »klubu 100«, vendar še vedno spada med izredna odkritja. Gonilni raziskovalci so bili Srečko Vidic, Gregor Brulc in Davor Kacin.