Grmeč (BiH)
Z raziskavami kraških območij Bosne in Hercegovine smo pričeli leta 1982, ko smo v jamah plitvega krasa Cazinske krajine v porečju reke Korane raziskali naslednje vodoravne suhe in vodne jame:
Velika pećina (Bugari) | 545 m |
Rujnica | ~ 300 m |
Begova pećina | 244 m |
Pećina kod Jusinog puta | 128 m |
Radetina pećina | ~ 120 m |
Hodžina pećina | 63 m |
Glas o nekem globokem breznu nas je pripeljal na planino Grmeč - kraško pogorje v severozahodni BiH. Razteza se v dinarski smeri od srednjega toka Une do reke Sane v dolžini 70 km. Najvišje se povzpne s 1605 m visokim Crnim vrhom. Geološko podlago predstavljajo zakraseli sivi kredni apnenci. Planotast svet je v večji meri porasel z gozdom.
Novomeški jamarji smo raziskovali jugovzhodni del Grmeča, med Bravskim poljem in Crnim vrhom. V petih letih (1982, 1983, 1984, 1989, 1990) je 13 raziskovalcev tukaj preživelo skupaj 174 dni. Največ raziskovalne pozornosti smo namenili breznu Jojkinovac, ki z globino 460 m predstavlja klubski raziskovalni rekord in je hkrati še vedno najgloblje bosansko-hercegovsko brezno. Skupno smo na Grmeču raziskali 14 brezen ter 1 vodoravno jamo:
Jojkinovac | 460 m |
Grmeča | 237 m |
Čatrnja | 115 m |
Dvogrla | 112 m |
Gorana | 81 m |
Brezno iza Šiljatog šlemena | 80 m |
Brezno na Ploćevcu | 71 m |
Brezno v Dulidbah | 61 m |
Pećina pod Vršćelikom (jama) | 60 m |
Brezno ob cesti | 58 m |
Brezno v Torovih | 43 m |
Brezno v udorubrezno | 42 m |
Brezno ob železniški progi | 30 m |
Okroglo brezno | 30 m |
Tomaževo brezno | 24 m |

Planina Grmeč s Crnim vrhom nad Bravskim poljem. Foto Andrej Hudoklin.