Kanin 2012 - druga realizacija

24.9.2012

Jamarsko planiranje je lahko kočljiva zadeva. Recimo uresničevanje planov nadaljnih raziskovanj. In ko jamarke in jamarji jamarskega kluba Novo mesto raziskujemo podzemne poti vode po kraških jamah, nam narava sama vedno znova postavi načrte. Vsak odkrit vhod v neznano jamo nas (z)vabi k raziskovanju. Ne moremo se upreti klicu narave.

In ko narava res pokliče, greš, pa če ušpičene prekle padajo, narediš in rečeš: "Uuu, ku fajn!". In z Urošem Mervičem sva avgusta letos 15-krat rekla "Ku, fajn!". Na Kaninu sva namreč našla 15 novih jam v dveh dneh in to le na delu jamarsko nedotaknjenega območja. Narava pa je kriva ;-) za to, da ima med petnajstimi novimi vhodi, pet jam nadaljevanje. In evo, plan za naslednji raziskovalni obisk Kanina je bil ponovni obisk teh potencialno globokih jam.

Dober plan je pritegnil štiri dobre jamarje JKNM - Miha Rukšeta, Damjana Šinigoja, Andreja Jakliča in Andreja Hudnika, da smo štiri dni (od 15.-19.9.2012) živeli na Kaninskih podih in prodirali v kaninska nedrja. Miha in Andrej H. sta raziskala jamo NM156. Po čiščenju vhodnega kratkega meandra je vodila v enotno 60-metrsko breznu. Brezno je preizkusilo Mihove izkušene živce. Stene brezna so bile krušljive kot le redko kje. V smeri napeljevanja vrvi je rahljal in rušil kamenje, ki je samo čakalo dotik, da pade proti dnu. Narejenih je bilo 7 pritrdišč (fix), ki jih je zaradi krušljivosti precej zamikal, da so nastajale lepe prečnice.

Na dnu brezna pa je bilo kot, da bi v salonu z belo tehniko plezala preko pralnih strojev, hladilnikov, da skal za velikost večjih mikrovalovnih pečic niti opazila nisva. Med skalnimi bloki sta se zrinila v razpoko še dobrih 10 m v globino in narava ni bila prizanesljiva - za nadaljevanje je ponudila še ožjo razpoko, ožjo od Mihe in mene. Globina jame je cca. 80 m.

Foto: Miha Rukše

Jama NM158 je od vseh novih najprej pokazala več priložnosti za nadaljevanje. Preko več skalnih, snežnih in ledenih stopenj je raziskana do globine 78 m.

Foto: Damijan Šinigoj

Vanjo se je poleg avgustovskih prvopristopnikov Andreja H. in Uroša M. spustilo trikrat. Najprej Šini in Andrej J. (zmanjkalo vrvi). Nato pa še dvakrat Miha R. in Andrej J.

Vhodni del jame NM160 pa predstavlja kombinacija skalnega vhodnega brezna, strmih snežišč, brezna v ledu in ledenih čepov z luknjami med ledom in steno. Prvo luknjo sta Šini in Andrej H. razširila s kladivom in se nekako zdrsala skozi njo pod leden čep in po snežišču prišla do drugega prehoda med ledom in steno na globini cca. 40 m.

Ta prehod je bil večinoma prebit, malenkost pa je še ostal. Pod njim je nov prostor in priložnost nadaljevanja. V jami je čutiti prepih in upamo, da ne gre za kroženje zraka s površja. Mokra in prezebla sta jo popihala na toplo jesensko površje.

Kot se za vsak plan spodbi, moramo nekaj pustiti tudi za naslednjič. Ostanejo nam dve že locirani, označeni in z vhodnima deloma raziskani jami z nadaljevanjem. Nadaljevanje raziskovanja pa bo v dveh zgoraj opisanih jamah. Ker pa smo iz ta pravega jamarskega testa, smo na dostopih dodali v plan še dve novi jami, ki ju je potrebno še locirati, označiti, raziskati vhodna dela ter poiskati možna nadaljevanja. Torej smo imeli 60% uresničitev plana, nanj naložili 20% ostanka in novih 20% priložnosti. Pa smo spet pri 100%. ;-) Pa naj kdo reče, da jamarji nismo 100%! In prav je tako! Ker smo 100% pri našem raziskovanju, vsakič znova zlezemo iz jame.

Da pa življenje na Kaninu ni bilo samo raziskovalno. smo poskrbeli, da je bilo tudi družbeno/družabno, kulinarično, izobraževalno, enološko, infastrukturno, praznično (50 let), vremensko učinkovito ... Družbenost so doživeli žičničarji in ratrakisti smučišča Kanin ter oskrbnik koče Petra Skalarja, ki so nas v vseh vseh preteklih letih razumeli in nam pomagali. Ob 50-letnici jamarskega kluba Novo mesto smo se jim simbolično zahvalili v gostišču Kevdr v Bovcu s knjigo Dolenjskih kras 6, praznično majico JKNM in buteljko vinarstva Zajc s Trške gore pri Novem mestu (modra frankinja in gamay), ki je eno leto zorelo v jami Čaganka - najglobji jami na Dolenjskem.

Kulinarično smo preživeli ob dobrih paštah, odlični domači salami Andreja Jakliča in vloženih gobicah ter na česnu popečenem narezku.

Foto: Damijan Šinigoj

Izobraževalno lekcijo je dobil Andrej Jaklič, ki je prvič jamaril v visokogorju in to preden je naredil izpit za jamarja. Na enološko uživanje nas je pripravil Miha, ki je prinesel 0.5 litra dobrega cvička za štiri dedce (hmm). Ma, smo ga uživali počasi, da je dlje trajal. Enološko presenečenje pa je pripravil Andrej H., ki je z doline, v nahrbtniku, na lastnih plečih prinesel eno (1) celo buteljko v družbenem odstavku omenjenega prazničega vina vinarstva Zajc.

Foto: Damijan Šinigoj

Ob praznični višinski večerji so ga spili v čast prisotih, članov JKNM ob 50-letnici neprekinjenega obstoja in delovanja jamarskega kluba Novo mesto, 2000 m nad morjem. Najbolj pomembno pa je, da smo bili v naj boljši družbi na svetu tisti hip! Kaninski minister infrastrukturnega razvoja tabora JKNM je bil prostovoljno Andrej J., ki je dokončal skoraj 20-letni projekt gradnje suho-skalne škarpe v taboru JKNM. Predlagali smo, da s črkami, v skalo vklesanimi, omenimo dokončanje projekta. Ob prvem dežju na Kaninu bomo opravili klesanje.

Foto: Damijan Šinigoj

Za odlično vreme je pred odhodom plesal predsedniški ples naš Miha R., ki je že mnoge zapeljal v jamarstvo in vse nas do 50-letnice kluba. In nenazadnje je pomembna tudi družabnost. Za njeno ohranjanje in razvoj je skrbel Šini, ki je pokal (ne)slane vice, si kuhal kofete v najmehkejši vodi na svetu, sedel na potrganem stolčku in bral stare cajtnge.

Foto: Andrej Hudnik

Vsega naštetega in še česa je gor še napretek. Lahko pa tudi ti kaj dodaš k ohranjanju in razvoju človeškega vrste - jamar/jamarka.

Veste, ves čas pisanja sem se zavestno držal na uzdah (bilo je težko), da sem najprej zgornje napisal in šele sedaj, ko je opis objavljen, trgam uzde in grem prebrat zabelo zgornje kaninske akcije na Šinijevem spletišču. Take stvari nas držijo pokonci ali sanjsko zapeljejo v spanec in nočno domišlijo.

Foto: Miha Rukše

Naj bo domišlija močna, da si vzamemo čas in sredstva (oba ponavadi vlečeta domišljijo dol/nazaj) za take dobrote. Z njim hranimo duha in telo, pa če priznate ali ne! Se zavedate ali ne. Izbira je vaša. Zase in mnoge od vas vem, da nas je prava izbira pograbila prej ali slej. Pa ni vedno lahko. Pa saj smo trpežni, a ne!

Udeleženci: Miha Rukše, Damjan Šinigoj, Andrej Jaklič, Andrej Hudnik.

Novice

13.6.2012

Kačna jama

20.1.2012

Mišnice [3]

Arhiv po letih

› 2022

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2017

› 2016

› 2015

› 2014

› 2013

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008