Veš Mirnopečan svoj dolg?

11.1.2012

In tako smo se trije avtohtoni Mirnopečani to nedeljo, 8. januarja 2012 podali v Malo Vratnico, da ne bomo ves čas poslušali katera je globlja (za to se že itak ve, del zgodbe je popisan tukaj) in katera je daljša. Se pravi, merili smo!

Po rahlem okrepčilu s Patrovo kapljico je opremljanje prevzel Anže, ki je bil še ves ponosen na podpis pogodbe z JRS prejšnji dan - za akcijo je oblekel čisto nov rdeč podkombinezon. Namen tokratne akcije je bil izmeriti še južne dele glede na vhod in jih povezati z izhodno vertikalo. Večji del jame poteka v prelomu. Sam prelom se konča z 8 m breznom, v katerem sta dva meandra. Enega od teh smo pred letom tudi širili. Ta del sta zaradi zahtevnosti zmerila in zrisala Andrej in Anže. Najnižja točka v tem delu je na globini 57 m, kar je le 8 m razlike od do sedaj znane in izmerjene najnižje točke. Po tihem smo upali, da bo točka v meandru nižja, da nam ne bi Tomaž potlej več očital, čigava noga je prva stopila v najglobljo jamo v Mirni Peči. Sorči, pa drugič ;-)

Anže v meandru.

V nadaljevanju pri meritvah ni bilo večjih težav, med seboj smo se malo zamenjali, tako da se je Andrej lahko posvetil fotografiranju, pa še kakšen kamin je vmes preplezal. Na tokratni akciji smo imeli s seboj tudi močnejšo razsvetljavo (baterijske reflektorje), s katero smo lahko bolj natančno razsvetljevali objekt in se nad videnim navduševali. Posebno Anže je bil navdušen - kar ni verjel, kolikšnih dimenzij je jama. Vsi trije smo bili mnenja, da je treba ogled jame vsaj občasno izpeljati v sklopu izobraževanja novih tečajnikov. Glede na videno onesnaženje smo tudi sklenili, da bo treba enkrat v bližnji prihodnosti izvesti kakšno čistilno akcijo.

Siga in kristali po dnu.

Suhe ponvice.

Po navezavi merilnih točk na izhodno vertikalo, smo izmerili še dvorano na severnem delu, ki je v letu 2009 nismo zmerili. S tem smo dokončno opravili z meritvami znanih in prehodnih delov v Veliki Vratnici. Sledila je obvezna malica (kuhanček, pršut, klobase, ...), še nekaj fotografiranja in odhod domov.

Bogato zasigana dvorana.

Po vnosu podatkov v program Speleoliti, sem dobil naslednje podatke, ki pa se bistveno (vsaj kar se tiče globine) ne bodo spreminjali:

  • višinska razlika: 65 m,
  • horizontalna dolžina: 197 m,
  • dolžina poligona: 299 m.

Še malo o jami in dosedanjih raziskavah. V katastru je kot datum registracije zapisan 12.11.1931 s strani Društva za raziskavanja podzemnih jam (Ljubljana) – jama je dobila katastrsko številko 164. »Prvopristopnika« sta bila Luzar Jože in Novak Dušan, ki je izdelal tudi prvi zapisnik. Pri registraciji jame je zapisana globina 70 m in dolžina 191m. V začetku 50-tih let prejšnjega stoletja je jama dobila prvi oziroma prve načrte, katerih avtor je bil Dušan Novak. V teh letih se poleg Novaka pojavljajo še naslednja imena: Zajc B., Richter M., Klemenčič J., Deu.

Obsežnejša raziskovanja s strani članov JKNM (takrat še kot JK VPB Novo mesto) so se začela v zgodnjih 80-tih letih. Sprva so to bile bolj ogledne akcije in treningi vrvne tehnike. V letih '85 in '86 pa se je začelo delati oziroma širiti v brezno na SV strani vhodne dvorane, kjer se je prebila ožina v zdaj tako imenovano »Zamolčano brezno«, ki sta ga raziskala in izmerila Tomaž Bukovec in Iztok Vilič. To je trenutno tudi najnižji raziskan del Male Vratnice. Konec 90-tih let se začne delati v meandru na JV delu jame, prva ožina je bila prebita 97-tega leta, druga pa v letu 2002, vendar smo po preboju naleteli na trenutno neprehodno nadaljevanje. V letu 2009 smo na Tomaževo pobudo ponovno začeli dela in sicer na širitvi ožine v »Zamolčanem breznu«. Tomaž je pravilno zapisal v enem od svojih B zapisnikov: »Prehod skozi ožino je zelo zahteven in ga lahko opravijo samo suhi jamarji«. Tukaj se sedaj prav sprašujem, kako sta Iztok in Tomaž takrat izgledala (morda s kavčem vred po 30 kg). Ožino smo prebili in tako je bil tudi nam normalnim smrtnikom omogočen vhod v nove znane dele in tudi obisk Velike Vratnice se je s tem povečal. V tem letu smo jamo izmerili od najnižje točke do izhoda, meritev je pokazala 65 m globine in s tem je jama postala »uradno« globlja od Velike Vratnice.

Na akciji sodelovali: Andrej Gašperič, Anže Tomšič in Jože Tomšič.

Viri: Kataster JKNM, www.jknm.si, dnevniki akcij, osebni arhiv.

 

Dodatek 23.1.2012

 

"Bolje dvakrat, kot nobenkrat!" je, če se ne motim, star slovenski rek. Ker se nekako nisem zadovoljil z meritvami, ki smo jih opravili 8.1.2012, sva se z Andrejem domenila, da preveriva glavne poligone. V nedeljo, 22.1.2012 sva bila malo pred deveto uro pred jamo, ponovila sva razkuževalni cikel in spust. Preverjanje sva začela v JZ delu (samo glavni prelom). V nadaljevanju sva zmerila še dvoranico, dva kamina levo in desno od zamolčanega brezna. Na desnem kaminu sva trenirala (predvsem Andrej) metanje vrvi s pomočjo kamenja. Andreju je le-to slednje uspelo, vendar se je to pritrdišče pozneje izkazalo kot zelo nevarno.

 

Prav tako sva ponovno preverila meritve, ki se navezujejo na osrednjo dvorano, povezavo na Zamolčano brezno in izhod iz jame. Po vnosu podatkov v program Speleoliti, smo sedaj dobili dolžino poligona 224 m. Tloris in prerez pa je sedaj OK.

Tokrat brez fotografiranja na akciji sodelovala Andrej Gašperič in Jože Tomšič.

Novice

13.6.2012

Kačna jama

20.1.2012

Mišnice [3]

Arhiv po letih

› 2022

› 2021

› 2020

› 2019

› 2018

› 2017

› 2016

› 2015

› 2014

› 2013

› 2011

› 2010

› 2009

› 2008