Grmeč (BiH)

Z raziskavami kraških območij Bosne in Hercegovine smo pričeli leta 1982, ko smo v jamah plitvega krasa Cazinske krajine v porečju reke Korane raziskali naslednje vodoravne suhe in vodne jame:

Velika pećina (Bugari) 545 m
Rujnica ~ 300 m
Begova pećina 244 m
Pećina kod Jusinog puta 128 m
Radetina pećina ~ 120 m
Hodžina pećina 63 m

Glas o nekem globokem breznu nas je pripeljal na planino Grmeč - kraško pogorje v severozahodni BiH. Razteza se v dinarski smeri od srednjega toka Une do reke Sane v dolžini 70 km. Najvišje se povzpne s 1605 m visokim Crnim vrhom. Geološko podlago predstavljajo zakraseli sivi kredni apnenci. Planotast svet je v večji meri porasel z gozdom.

Novomeški jamarji smo raziskovali jugovzhodni del Grmeča, med Bravskim poljem in Crnim vrhom. V petih letih (1982, 1983, 1984, 1989, 1990) je 13 raziskovalcev tukaj preživelo skupaj 174 dni. Največ raziskovalne pozornosti smo namenili breznu Jojkinovac, ki z globino 460 m predstavlja klubski raziskovalni rekord in je hkrati še vedno najgloblje bosansko-hercegovsko brezno. Skupno smo na Grmeču raziskali 14 brezen ter 1 vodoravno jamo:

Jojkinovac 460 m
Grmeča 237 m
Čatrnja 115 m
Dvogrla 112 m
Gorana 81 m
Brezno iza Šiljatog šlemena 80 m
Brezno na Ploćevcu 71 m
Brezno v Dulidbah 61 m
Pećina pod Vršćelikom (jama) 60 m
Brezno ob cesti 58 m
Brezno v Torovih 43 m
Brezno v udorubrezno 42 m
Brezno ob železniški progi 30 m
Okroglo brezno 30 m
Tomaževo brezno 24 m
Planina Grmeč s Crnim vrhom nad Bravskim poljem. Foto Andrej Hudoklin.

Planina Grmeč s Crnim vrhom nad Bravskim poljem. Foto Andrej Hudoklin.