Jamarski vikend

5.12.2019

V soboto, 30. novembra, je naju z Lovrom mami odpeljala k Tjažu. Potem nas je prišla iskat Tjaževa babi Janja. Odpeljali smo se do hiše Tjaževih starih staršev (predsednik Zdravko in njegova žena Janja. Najprej smo se šli razpakirati v Tjaževo sobo.

Kmalu smo šli kopat v jamo. Jama bila globoka približno en meter in široka približno 3 metre. Vanjo greš skozi manjši vhod. V jami je bilo veliko zemlje, listja, vej in kamenja. Noter je bilo tudi nekaj kosti. Vsak izmed nas je kopal na drugem mestu. Npr. Tjaž je kopal tik pod vhodom, jaz (Žiga) sem kopal na levi strani (če gledaš tako, ko prideš noter), Lovro pa na desni strani. Pri meni je bila zemlja zelo glinena in z manj kamni. Pri Lovru in Tjažu pa je bila zemlja ilovnata z veliko velikimi kamni. Pri glineni zemlji sem se po nekaj časa vdal, saj jo je bilo težko kopati in sem šel tja, kjer je bil prej Lovro. Lovro je pa šel pomagati Tjažu. Na desni strani je tudi najbolj obetavno, saj se vidi nadaljevanje, a se ne vidi daleč, ker pot takoj zavije. V to luknjo sem vrgel kamen, ki se je najprej kotalil 2-3 sekunde in nato nekam padel. Izkopali smo kar nekaj zemlje, listja, vej in kar nekaj velikih kamnov.

Pred odhodom v jamo.

Pred prvo ožino.

Ko smo prišli nazaj, smo kmalu jedli večerjo. Bili so waffli. Ko smo pojedli to zelo dobro večerjo, ki jo je pripravila Janja, smo se šli malo igrat. Bili smo tudi malo za telefoni in računalnikom. Naslednji dan so bile za zajtrk zelo dobre palačinke.

Kmalu po zajtrku smo se s predsednikom odpravili v Dihalnik na Riglju. Kar nekaj časa smo hodili, da smo prišli do jame. Noter greš skozi ozko odprtino in potem se s pomočjo vrvi spustiš po dolini. Malce nižje je na desni steni ozka ožina. Čez sta šla samo Tjaž in Lovro, jaz sem sicer poskusil, a sem se nekajkrat zataknil in udaril, da sem na koncu obupal. Malo naprej je bila na desni steni še ena ožina, skozi katero sem šel – sledilo je nadaljevanje, a bilo je preozko zame. Potem smo šli naprej do dela, ki je v bistvu ena dolga ožina z malo dvoranicami. Bilo je zelo blatno in tudi ozko. Na koncu smo še pogledali za kakšno nadaljevanje, a se nam ni zdelo ravno obetavno.

Bili smo kot palčki.

Ko smo prišli nazaj, smo pojedli kosilo. Bil je pomfrit, solata in pohančki. Zelo nam je pasalo in potem smo bili še malo za računalnikom. Kmalu smo odšli domov in to je bil konec prekrasnega jamarskega vikenda.

Žiga Remih

30. novembra 2019 sva odšla z bratom prespati k dedku od Tjaža Bučarja. Takoj, ko sva z bratom prišla tam, smo šli kopati eno jamo, ker predvidevamo, da se nadaljuje. Po končanem delu smo se najedli z vafli in kmalu odšli spat.

Naslednji dan smo se zbudili že zgodaj, ker smo odšli v pihalnik, ki ga je odkril Zdravko in njegov sin Črt. Ta jama je bila zelo lepa in je imela veliko ožin in ko smo šli gor, smo bili zelo utrujeni, ker se je na izhodu Zdravko zataknil. Imeli smo se zelo lepo in upamo, da se še kdaj tako dobimo.