Mirna Peč - v naši občini ni več onesnaženih jam

25.3.2019

V soboto, 23. marca 2019, smo jamarji JK Novo mesto uspešno očistili Jamo Grč vrh 1 na Golobinjeku v občini Mirna Peč (kat. št. 9137). Uspeh za klub, uspeh za občino in uspeh za vse udeležence. Za klub zato, ker je to že 27 jama, ki smo jo očistili in zato, ker se nas je zbralo kar 12 in to ob tem, da je bila ena ekipa na reševalni vaji, druga pa na turnem smučanju v Gruziji. Za občino je to uspeh, ker smo s čiščenjem te jame očistili zadnjo močno onesnaženo jamo v tej občini in je Tom, se pravi Jože Tomšič, iz jame ves čas kričal: »V naši občini ni več onesnaženih jam«. Uspeh za vse udeležence pa je pač zato, ker smo se imeli dobro in smo na koncu jedli še odlične klobase z Vidinega žara.

Boro je bil prvi, ki je padel v roke obeh novinark.

Novinarki Slovenskih novic Tanja Jakše Gazvoda in Dnevnika Dragana Stanković.

Ročno dviganje je bilo kljub vse večji teži v vrečah vseeno uspešno.

Borivoj je premetaval vreče.

Jama Grč vrh 1 ima sicer majhen vhod, je pa tik pod potjo in tako se je v nekaj desetletjih v njej nabralo marsikaj. Od zdravil do medicinskega materiala, nedoločljivih odpadkov v nakupovalnih vrečah, ostankov barv in lakov, pa do gume samokolnice, med železnimi odpadki pa so poleg kos in mesoreznice našli tudi staro žago amerikanko. »Jamarji našega kluba čistimo jame že vse od leta 1987 in smo do sedaj na območju Dolenjske očistili že 26 jam in objektov, v zadnjih letih pa se odlikujemo tudi po zelo učinkovitem in inovativnem načinu čiščenja oziroma dviganja odpadkov iz jam s pomočjo dvigala na tovornjaku, ki zelo pospeši način dviganja smeti iz jame,« je povedal predsednik JK Novo mesto Zdravko Bučar novinarkama Slovenskih novic Tanji Jakše Gazvoda in Dnevnika Dragani Stanković. Seveda pa je blestel s svojimi zgodbami tudi Borivoj Ladišić, še posebej s tisto o medvedu, ki je pobegnil pred njim, vmes pa mu je za spomin z zobmi naredil še tatu na roki. Medved Borivoju in ne Borivoj medvedu!

Koliko smeti v tako majhni jami. Tomaž Žekar in Mitja Remih.

V jami so tokrat delali Andrej Jaklič, Tomaž Žekar, Mitja Remih in Jože Tomšič, ki je čistil smeti iz spodnje dvorane.

Brez komentarja.

Smeti kar ni hotelo zmanjkati.

Dvig iz spodnjega nadstropja.

Ali je tukaj nadaljevanje?

Jamo smo morali čistiti z ročno tehniko, Andrej Gašperič pa se je izkazal z direktnim dviganjem vrvi in vreč brez dodatnih škripcev, čeprav je proti koncu čiščenja že kar škripalo. Pa ne kakšni škripci, ampak je ekipa v podzemlju Andrej Jaklič, Tomaž Žekar, Mitja Remih in Jože Tomšič, zaradi tega, ker je začelo zmanjkovati plastičnih vreč, le-te vse bolj polnila. Kljub vsemu smo iz jame potegnili 47 50 litrskih vreč, kar znaša okoli 4 m³ odpadkov, poleg tega pa smo dvignili še 1m³ železa. Tudi transport na površju je potekal na originalen način in sta Davor Kacin in Zdravko Bučar s pomočjo samokolnice, na katero sta naložila po 5 vreč, vozila smeti do prikolice. Ob koncu čiščenja nas je čakalo presenečenje, saj smo odkrili neznano mino, ki je izgledala bolj kot letalska bombica, smo pa potem po posvetu z vodjo republiške enote NUS Igorjem Bohom in posredovanju fotografije ugotovili, da gre za italijansko minometno mino Brixia 45, ki je kot ostanek vojne izjemno nevarna in jo bo potrebno uničiti na kraju najdbe. Mino smo ustrezno zavarovali in jo bodo uničili pripadniki NUS.

Saj ni tako ozko, kot je videti ...

Pa še ena gasilska slika. Manjkajo najmlajša udeleženca akcije Žiga in Tjaž, ki sta raziskovala okoliške luknje, ter Vida, ki je že pekla klobase. In seveda Tomaž za fotoaparatom.

Transportna ekipa.

Če potrebujete mesoreznico, jo lahko dobite pri nas ...

Med udeleženci čiščenja sta se posebej izkazala tudi lanska tečajnika Tomaž Žekar in Mitja Remih. Ne le kot mojstra čiščenja, ampak tudi kot novinarska sogovornika. Tomaž Žekar je moral celo predčasno iz jame, da je povedal nekaj besed o jamarskem tečaju, ki se začne 5. aprila, on in Mitja pa sta dva izmed tečajnikov lanskoletne ekipe, v kateri sta bila še Primož Zore in Lavra Vovčko. Kaj pomeni res dobro šolanje in dober mentor (Damijan Šinigoj, kapo dol), so dokazali ravno oni. Pred leti je na primer Jure Tičar iz JK Brežice, danes vrhunski jamar in reševalec, pripovedoval, kako je kot začetnik kar tri leta hodil z jamarji (pa ne našega kluba) na akcije, pa je moral vedno čakati pred jamo, naša lanska ekipa pa je v slabem letu bila že na dnu Skalarjevega brezna (-911 m), v Gouffre Berger v Franciji, breznu, v katerem je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja bila takrat še z lestvicami prvič presežena globina 1000 metrov. Da o njihovem delu v Čaganki niti ne govorimo! In potem ni čudno, da velja naš klub za enega najmočnejših v Sloveniji. Tako po številu raziskanih in dokumentiranih objektov (Borivoj Ladišić, kapo dol), izobraževanju in tehničnem znanju, pa tudi številčnem aktivnem članstvu in še posebej številu jamarjev, ki so sposobni delati v najbolj zahtevnih objektih in največjih globinah. In kot je rekel Žekar: »Tečaj se začne 5. aprila ob 19. uri zvečer ….« Več pa seveda na teh spletnih straneh. Je pa bil naš Žekar kar malo romantičen in je dal izjavo tudi za Dolenjski list o tem, kaj mu pomeni jamarstvo. »Meni jamarstvo daje prijateljstvo, smeh, adrenalin, fizični napor, začimbo v življenju. Smo pa jamarji nepopravljivi optimisti. Veste zakaj? Kar smo prepričani, da se jama ne bo, ne nikoli končala, ampak da se bo za vsakim breznom nadaljevala ...«

Ekipa Vašega kanala.

Presenečenje v jami v obliki minometne mine.

Akcijo smo zaključili ob Mojemu dihalniku, v katerem s kopanjem prepihu že več kot tri leta sledi Jože Tomšič z ekipo, ki je prepričan, da se bo jama slej kot prej odprla in bo prišel v nove čare Golobinjskega podzemlja. Vida je poskrbela za klobase, Tom pa še za malo rekreacije po kosilu z dviganjem vreč z izkopanim materialom na površje. Saj veste kako, jamarji smo večni optimisti ...

Tomaž Žekar je bil kar malo romantičen: »Jamarji smo večni optimisti, ker smo prepričani, da se jama ne bo, ne nikoli končala, ampak da se bo za vsakim breznom nadaljevala ...«.

Vida Tomšič. Brez dobre logistične ekipe bi bile takšne akcije neuspešne.

Takole pa je o nas pisal Dnevnik.

Udeleženci: Andrej Jaklič, Tomaž Žekar, Mitja Remih, Žiga Remih, Andrej Gašperič, Zdravko Bučar, Tjaž Imamovič Bučar, Davor Kacin, Jože Tomšič, Vida Tomšič, Borivoj Ladišić in Tomaž Bukovec.