Rajhenavski pragozd

31.5.2009

Zadnjo majsko soboto, čeprav nekoliko mrzlo, je začinil še en uspešen dan (vsaj kar se tiče raziskovanj novih jam in brezen). Z Gregorjem sva se tokrat podala v samo osrčje Rajhenavskega pragozda, kjer človek na trenutke dobi občutek, da se potika kje po brezpotjih Andskih vršacev. Vse je tako skrivnostno in nedotaknjeno. Manjkale so edino še meglice, ujete v globokih soteskah. A tudi te se tukaj pojavijo po obilnih padavinah.

Najprej sva raziskala tri nova brezna, od katerih eno ni ustrezalo pogojem registracije. Globine so bile od pet pa do trideset metrov. Nekje vmes sva našla še dve novi jami. In ko sva že mislila, da sva v tej divjini popolnoma sama, so se kar naenkrat od nekje pojavili trije jezdeci na konjih, ki so močno spominjali na Južnoameriške gavčote, s širokimi sombreroti in nekakšnimi predelanimi pončoti. Pozdravili smo se in šli vsak v svojo smer.

Lesena korita v eni izmed jam.

Veličasten vhod.

Pri povratku domov sva se ustavila še pri kraljici Roga. Govora je seveda o orjaški jelki, ki kot nekakšen osameli stražar, ki je preživel že nešteto bitk in viharjev, bdi nad mlajšimi in neizkušenimi vojščaki.

Tabla poleg kraljice Roga.

Orjakinja.

Raziskovala sva Gregor Brulc in Srečko Vidic.