Koprivnik in Golobinjek

4.5.2009

V nedeljo, 3. 5. smo se kljub grozečim nevihtnim oblakom podali na jamarsko avanturo na območje, kjer smo nazadnje pustili še nekaj malega nepregledanega. Pot nas je najprej pripeljala v idilično vas Koprivnik, ki leži v samem osrčju Kočevskega roga. Naključni popotnik ali vnaprej "programirani" raziskovalec dobi občutek, da se je čas tukaj ustavil. Spokojna tišina, pašniki in senožeti kolikor daleč seže oko, le tu pa tam kakšen avto ...

Od tu smo nadaljevali še kakšen kilometer z namenom, da poiščemo in raziščemo jamo, ki je označena na karti, ni pa registrirana. Brez težav smo jo našli in se spustili do dna 14m globoke in 30 m dolge, bogato okrašene dvorane. Sledilo je fotografiranje, merjenje, risanje itd...

Rajska dvorana.

Steber.

Čas je neusmiljeno tekel, zato smo bili prisiljeni zapustiti to krasotico in se napotiti naprej - pravzaprav nazaj po poti, po kateri smo prišli. Naš naslednji cilj je bil Golobinjek oz. njegova okolica. Z Jernejem nama je od prejšnjič ostalo eno "brezence", od katerega nisva pričakovala neke ekstremne globine - mogoče borih 13 m. Kako je jamarstvo nepredvidljivo in kako zelo sva se zmotila pri oceni globine, je pokazal spust vanj. Kljub 60 metrskemu štriku nismo prišli do dna in vse kaže, da še vsaj en teden ne bomo. Ali se ponavlja zgodba iz Čaganke?

Vhod v tagloboko.

Proti trenutnemu dnu.

Spet zunaj.

Na Kočevskem rogu smo spet bili Ziad Taraniš, Jernej Tramte in moja skromnost.

Srečko Vidic