Podpisi v Lukenjski jami

5.1.2022

Ob zimskem pregledu zatočišč netopirjev sem se ustavil tudi v znameniti Lukenjski jami pod tretjim izvirom Temenice. Gre za razmeroma majhen jamski objekt, ki ga tudi netopirji ne cenijo kot prezimovališče – tu običajno najdemo le kakšnega podkovnjaka in še kakšnega navadnega netopirja. Zato pa so ti toliko bolj številčni v poletnem obdobju, ko so tu njihove porodnišnice. Tako sem se lahko malo bolj posvetil podpisom v končnem delu jame. Žal je velik del belo zasiganih sten zapacan z blatnimi brisi rok obiskovalcev, pa vendar se da prebrati podpise. Veliko je že zbledelih in težko berljivih. Prevladujejo novejši datumi, med njimi pa je tudi nekaj cvetk iz 19. stoletja. Ja, tisti čas je bil še živ bližnji grad Luknja, zato je verjetno marsikdo pokukal tudi v jamo. Za obisk ni treba kaj dosti spretnosti, problem je le vodno okno na vhodu, mimo katerega je treba nekako splezati.

Najprej me je v oko zbodel podpis: Cerk, 1869. Pomislil sem na znanega tajnika in vodjo raziskav Društva za raziskovanje jam Josipa Cerka. Žal biografski podatki (1881 – 1912) tega ne podpirajo. Na bližnji zaplati beline je bil še en nečitljiv podpis z zavidljivo letnico 1872. Posebno pozornost pa je vzbudil podpis: Pirc, (18)98. Je to mogoče Novomeščan Franjo Pirc (1872 – 1950), pionir dolenjskega jamarstva, ki je med letoma 1906 in 2012 raziskal in v Dolenjskih novicah objavil zapise o raziskavah več dolenjskih jam? Menim, da kar zelo verjetno in še bi lahko našteval, denimo Emmerich Weiss, 1902 … Lukenjska jama je ena redkih dolenjskih jam, kjer najdemo nekaj več historičnih podpisov obiskovalcev. Nedvomno velja biti pozoren tudi na tovrstno jamarsko dediščino in se ji nekoliko bolj posvetiti, preden izgine pod nečednimi packarijami sodobnikov.