Nova 40 metrca na Kočevskem rogu

10.4.2009

Nedelja 5. aprila 2009 je bila kot nalašč za izlete v naravo, gozdove in nenazadnje tudi jame. Tako sva lep sončen dan izkoristila tudi z Jernejem Tramtetom in se podala v samo osrčje Kočevskega roga, skoraj "jurja" visoko, na zadnje roške vršace, ki se tam nekje začnejo prevešati v nekoliko nižjo Poljansko goro na jugu.

Vhod v jamo je nekje na pol poti med Planino in porušeno kočevarsko vasjo Golobinjek na zahodu gornje karte.

Namen sva imela pregledati 3 nove jame, a se je vse skupaj končalo že pri prvi, kajti ni in ni naju hotela spustiti iz svojega nederja. Erozijsko, razvejano, štiristopenjsko brezno je precej spominjalo na tipična visokogorska brezna, kakršna najdemo na Kaninu, brez sige, z razjedenimi skalami in nizkimi temperaturami blizu ledišča. Stene so bile večinoma obložene z ledom, tako da sva namesto kapnikov občudovala ledeno okrasje.

Od vhodne stopnje pa vse do globine okoli 40 m sva sledila prepihu, ki je enakomerno vlekel v notranjost, nato pa se je porazgubil v prostoru. Na koncu sva še prosto splezala stopnjo, ki je tvorila nekakšen zaključek nadvse lepe in dinamične jame.

Srečko Vidic

Zunanjost brezna.

Vhodna razpoka.

Jernej v primežu ožine.

Neznanemu naproti ...