Čaganka – ali je res blatna?

13.12.2013

Petega decembra smo se na tlako na trenutno dno Čaganke odpravila Anži in Šini z gostoma Matjažem in Maksom (več o tem za klikom). O dogodku je mladi jamar Maks Petrič (Šaleški jamarski klub »Podlasica«, Topolšica) vtise strnil v pesniški obliki:

Od kolegice dobil sem knjigo,
notri zgodbe dolenjskih jamarjev,
ki neutrudno ustvarjajo zgodovino.
Med poglavji Čaganka mesto ima,
najgloblja je in najblatnejša.
V tistih krajih je najdaljša
in še se jo raziskuje.
Takoj sem obrnil se na Matjaža,
jamarski je univerzalni ključ,
vsem klubom je v pomoč.

Prvič: Čaganka sploh ni blatna ...

Ni minilo nekaj dni,
že je piskalo sporočilo,
da bo kmalu dobra akcija.
Takoj preložil sem vse svoje delo,
vmes sem se še v Ljubljani izgubil,
ponesreč na Vrhniko zavil.
Še sreča, da je Matjaž trdoživ,
lahko bi bil od mraza hin!
Ko prišli smo blizu,
mi je kolovoz dal znak,
da je že zunaj blata za izvoz!
Nedolžno tam je stala koča,
prelepi jamarski novi apartma.
Vprašal sem, zakaj toliko desk,
ali bo slučajno elektrarno kap.
Vsi pogledali so tako kot krap:
Ej, tu se je treba medvedov bat!

Drugič: Čaganka sploh ni blatna ...

Zgodaj zjutraj skočili smo v jamo
in kmalu verjel sem v njihove zgodbe,
saj vsak meter naprej
je bilo več blata kot prej!
Oči zagledale so prečudovito dvorano,
kjer ležijo veliki mrtvi kamni,
v kotu pa njihovo gnezdo.
Malo se počije in se o zvezdah govori,
ker pot se tu ne konča.
Je zato Šini odmaknil kamna dva,
pokažejo se novi blatni rovi.
Notri skačeš ko junak,
jama gre še v ožine,
a čas imel je svojo brzino,
zato odšla sva na površino.

Tretjič: Čaganka sploh ni blatna ...

Na poti ven se je pokazalo,
kje je jamar doma,
vse se je mazalo,
nikamor se ni dalo!
Prej namolzel bi suho kravo
ko ta usrani bi štrik,
da ne bi izpadel taki freak,
sem rekel, da šparam se za šiht!
Že vsak moj premik
zdel se mi je velik podvig,
Šini veliko se je smejal,
saj navajen je takih pogojev.
Prišla sva počasi ven,
se je že stemnilo.
Oprema na polno usrana,
sam to ni važno, če jama je krasna.
Potem hitro na cestoin čez Kočevje sem drvel,
ker se mi je šiht že začel.