Kanin 2013

20.8.2013

Prva skupinica je bila na Kaninu od 8. do 11. avgusta. Plan je bil pregledati južni krak Malega Talirja. Za vzpon do bivaka smo porabili 4 ure in pol, same hoje pa je bilo uro manj. Pri ruševinah Skalarja smo naleteli na Poljake in njihov "poljski razpad". V kampu sta bila samo 2, eden je počival drugi pa je "navijal agregat", češ da ima premalo obratov. Povedala sta, da delajo v jami Hladilnik. Bivak JKNM nas je čakal odprtih vrat, vse je bilo vredu. Kmalu se je izkazalo, da so miši glodale alu folije v prvi pomoči in tako uničile dobršen del sanitetnega materiala. Uredili smo bivak, naredili plan za naslednji dan in se lotili pisanja zapisnikov za leto 2012.

Kaninski podi skozi žensko oko.

Petkovo jutro je bilo hladno, odpravili smo se do Kraterja na Malem Talirju. Vreme se je kmalu poslabšalo začelo je deževati, sunkovito pihati, vsake toliko časa je priletela kakšna snežinka. Zaradi nemogočih razmer smo se vrnili v bivak in ponovno poskusili popoldne. Pregledovati smo začeli od spodaj gor, našli smo 7 jam. Posebne globine nismo dosegli, smo pa v eni naleteli na meander (razširiti bi ga bilo treba pol metra, spodaj se razširi) iz katerega je intenzivno mrzlo pihalo. Zvečer nam je uspelo dokončati lanskoletne zapisnike. Veter se je zvečer okrepil.

Valjenje megle čez Visoki kanin in "barvni Miha".

V soboto ob pol drugi zjutraj smo morali narediti nujen poseg na bivaku, saj so močni sunki vetra v tendo potrgali pritrdišča in nekatere vrvi. Ponovno smo napeli in vzpostavili še en zid tend, da je bilo vsaj malo zavetja pred mrzlim vetrom. Zjutraj nas je ujel mraz in grozen veter, za zajtrk pa smo si skuhali medičko. Dopoldne smo se spet odpravili pod vrh Talirja, da smo polocirali in fotografirali že znane jame in NM 97 (?). Ko smo dokončali, smo se na željo Tanje odpravili do Skalarja. Razgled je bil lep, vendar je še vedno pihalo. Termometer pri Skalarju je pokazal 2 stopinji Celzija. Gor smo bili sami, mraz nas je pa hitro odvlekel nazaj v bivak na juhico iz leta 2007. Popoldne smo se odpravili še do bivaka JZS, notri so bili Poljaki. Popoldne je sijalo sonce, vendar je termometer pri bivaku kazal 10 stopinj. Zvečer smo spisali še zadnje zapisnike novih jam. Do večera smo spili ves šnopček, da nas je pogrelo.

Ob sončnih žarkih so tudi gamsi postali bolj poskočni.

V nedeljo nas je zbudilo sonce, bil je prekrasen dan, vendar je bil naš pogled že usmerjen v dolino. Soča pa nas tudi letos ni razočarala in nas je močno osvežila.