Z jamarji po nova spoznanja v domačem okolju

Otroci iz skupin Ribice in Miškolini Vrtca Sonček pri OŠ Žužemberk smo se v okviru raziskovanja jeseni odpravili na obisk jame Konteč skedenjc pri Lazini. Našemu povabilu sta se prijazno odzvala člana JKNM Tomaž Bukovec in Zdravko Bučar ter nam približala delo jamarjev in podzemni svet našega domačega okolja. Z avtobusom smo se odpeljali do Hinj, kjer sta nas že čakala jamarja. Peš smo nadaljevali pot do vasi Lazina, nato pa čez travnike do gozda in jame. Že pot je ponujala veliko priložnosti za opazovanje jesenskih sprememb, ob prihodu pa nas je prevzela velikost jamskega prostora.

»Tukaj so pa živele čarovnice!« je bila ena prvih otroških misli ob pogledu na jamo. Ob bližajoči se noči čarovnic je domišljija hitro našla svojo zgodbo, jamarja pa sta nam pomagala spoznati tudi njeno resnično preteklost in značilnosti. Jama Konteč skedenjc je namreč ljudem nekoč služila tudi kot zatočišče. Jamarja sta otrokom predstavila jamarsko opremo in njeno uporabo, opisala svoje delo ter pojasnila, zakaj je pri obiskovanju jam varnost tako pomembna. Ob njunem vodenju smo si ogledali notranjost jame in spoznavali posebnosti podzemskega sveta. Otroška radovednost je prinašala številna vprašanja, na katera sta potrpežljivo in razumljivo odgovarjala. Ves čas sta spodbujala opazovanje, ohranjala zanimanje otrok in jih vključevala v predstavitev. Nad njunim znanjem, prijaznostjo in občutkom za otroke smo bili navdušeni tudi odrasli. Veliko novega smo se naučili prav vsi.

V vrtcu pogosto raziskujemo naravo in pri tem opažamo, kako dobro se otroci odzivajo na dejavnosti v gozdu. Tam se pogosto hitreje umirijo, se zaigrajo in lažje sodelujejo. Ob gibanju po razgibanem terenu premagujejo ovire, iščejo rešitve in pridobivajo zaupanje vase. Gozdna pedagogika ima zato pri našem delu pomembno mesto, takšni obiski pa naše redne dejavnosti v naravi še obogatijo.

Obisk jame je bil lep primer sodelovanja vrtca z društvom, katerega člani so pripravljeni prostovoljno nameniti svoj čas in deliti znanje. Otroci so lahko opremo videli od blizu, spoznali ljudi, ki jo uporabljajo, in z njihovo pomočjo raziskali del domačega okolja. Prav takšna srečanja jim omogočajo izkušnje, ki jih samo s pripovedovanjem ali ogledovanjem fotografij težko približamo.

Tomažu Bukovcu in Zdravku Bučarju se iskreno zahvaljujemo za odziv na naše povabilo, podarjeni čas, potrpežljivost in prijazen odnos do otrok. Z nami sta delila svoje znanje in navdušenje nad jamarstvom ter nam omogočila nepozabno dopoldne. V vrtec smo se vrnili z novimi spoznanji, številnimi vtisi in željo po nadaljnjem raziskovanju.