Cvingerska jama – raziskovanje nadaljevanja

9.11.2017

Naj uvodoma na kratko povzamemo letošnje dogajanje pri imenovani jami sredi prazgodovinskega obzidja nad Dolenjskimi Toplicami. Na tridnevni akciji med 18. in 20. avgustom 2017 smo:

jamo uvodoma arheološko očistili;
odstranili dodatnih 5m³ materiala, v katerem ni bilo arheoloških artefaktov;
na dveh mestih našli nadaljevanje, prodrli v dokaj široka korozijska brezna in obstali na globini okoli 24 m.

Zaradi priprave prispevka, ki bo izšel v Dolenjskem krasu 7 (DK7), smo želell čimprej opraviti ter tudi zaključiti raziskave, za kar so bile potrebne štiri akcije. Poglejmo si jih nekoliko podrobneje.

11. oktober 2017

Tega dne sva s Tomažem Grdinom izmerila celotno do tedaj znano jamo. Tomaž je delal z laserskim merilcem razdalj ter podatke sproti prenašal v svoj telefon. Najin primarni cilj je bil izdelati načrt za kataster in prispevek v DK7. Iz meritev pa bo naknadno izdelal še 3D model, ki ga bomo uporabili za spletno predstavitev ter dopolnitev informativnih tabel arheološke poti Cvinger. Na dnu sva v oddaljeno luknjo vrgla kamen, ki je po najini oceni letel vsaj 15 m v globino.

Vhodna dvorana pred končnim čiščenjem julija 2017. Foto Tomaž Grdin.

29. oktober 2017
Miha se je tega dne poskušal skozi ožino prebiti v nadaljevanje jame. Žal smo delo predčasno zaključili, saj mu je v peti izvrtini odpovedal vrtalnik. V vhodni dvorani sva medtem s Petrom, ki mu je bila to prva akcija s »tapravimi« jamarji, naredila eno fotografijo za prispevek v DK7.

Pred prvim resnim spustom. Foto Luka Pršina.

31. oktober 2017
Mihi je uspelo razširiti ožino na globini 24 m in spustila sva se v okoli 15 m globoko brezno. Sam sem medtem splezal in skrbno pregledal vse kamine, špranje in luknje in … žal se ne da nikjer naprej. Po dnu dvorane v nadaljevanju so veliki balvani, med katerimi sva prosto splezala še kakšnih 10 m v globino. Plazenje med bloki ni nikoli varno, še največ prostora je bilo med temi bloki in korozijsko močno obdelanimi jamskimi stenami. Te so sicer relativno čiste, a so mestoma med bloki debeli sloji mastne oranžne ilovice. Blatno, da je kaj! Proti dnu vodi več ozkih jaškov in v enem izmed njih sva dosegla najnižjo točko. V ozek in neprehoden rov se vidi vsaj še 3 m globlje, kamen pa se od tam odbije vsaj še kakšnih 5 m vstran in v globino. S širjenjem te ožine bi lahko prišli še globlje, a sva soglašala, da na tej točki pritisneva piko.

Pogled v brezno, ki smo ga poimenovali Dvorana balvanov. Foto Tomaž Grdin.

Dno dvorane balvanov. Foto Tomaž Grdin.

Za nadaljevanje je treba zlesti med razrušene sklade. Foto Tomaž Grdin.

Z Mihom sva pokukala v vsako možno luknjo. Foto Marko Pršina.

Miha se je barvno "zlil" s steno Brezna balvanov. Foto Marko Pršina.

2. november 2017
Tokrat smo v jamo šli s preprostim ciljem, da izmerimo novoodkrito nadaljevanje. Tomaž je svojo nalogo opravil rutinsko, sam sem ponovno preveril, če sem na prejšnji akciji med bloki morda spregledal kakšno nadaljevanje (pa ga nisem!), Peter se je spretno stlačil prav do najgloblje točke, Zdravko pa je, kot se za predsednika spodobi, imel vse pod nadzorom.

Tomaž med merjenjem. Foto Marko Pršina.

Mater, a tle skoz' je treba še it'? Foto Marko Pršina.

V novoodkritih delih jame nismo našli sledov človekovega delovanja, zato ocenjujemo, da je v tem delu arheološko sterilna. Raziskave smo zato zaključili in jamo razopremili. Tomažev verodostojen načrt je naknadno pokazal, da smo Cvingersko jamo iz prvotnih 6 m poglobili na več kot 50 m. Če jama v arheološkem pogledu ni dala želenih rezultatov, pa smo z doseženim jamarji lahko v celoti zadovoljni.