Suha krajina

Suho krajino sestavljata nižji planoti na obeh straneh Krke, ki sta visoki do 600 m, ter sama dolina zgornje Krke, vrezana v karbonatne kamnine. Suhokrajinski planoti pogosto imenujemo Zahodna in Vzhodna Suha krajina, ki se v kraškem pogledu precej razlikujeta. Vzhodna ima valovito kraško površje. V osrednjem delu leži eno naših manjših kraških polj Globodolsko polje, zahodno pa še Dobrniško polje z Žibrščico, ki ponira v breznu Mišnica. Po zakraselosti izstopata Ajdovska planota z Veliko Prepadno in Malo Prepadno in Straškim mejnikom ter območje Ostrega Vrha z Veliko in Malo Vratnico. Podzemske vode vzhodne Suhe krajine odtekajo proti izviru Temenice v Luknji.

Zahodna Suha krajina je geološko zelo ugodna za zakrasevanje, saj jo gradijo pretežno kredni apnenci. Prevladujejo plitva korozijska brezna, globlja sta le Šolnovo brezno (128 m) in Zvrnilca (109 m). Manjše, človeku dostopne jame so lokalno poimenovane kot skedenjc. Suha krajina nima površinskih vodnih tokov, podzemeljski tokovi se pretakajo globoko pod površjem proti izvirom ob Krki.

Globodolsko polje v vzhodni Suhi krajini je med najmanjšimi kraškimi polji v Sloveniji. Foto Jože Avbar.