Kočevski rog s Poljansko goro

Kras roškega pogorja s Poljansko goro, ki se razteza vse do Kolpe, predstavlja tipičen kras dinarskih visokih planot z dinarsko usmerjenimi reliefnimi potezami. Kamninsko osnovo gradijo prevladujoči jurski in kredni apnenci, mestoma so prisotne zaplate flišnih in lapornih plasti ter dolomitiziranih apnencev. Na območju prevladujejo korozijska brezna. Posebnost so posamezne koliševke, ki imajo mraziščni značaj (Podsteniška, Rožeška in Prelesnikova koliševka), ter dve ledni jami: Ledena jama na Jelenici in Ledena jama pri Kunču. Najgloblja brezna Kočevskega roga so Cinkov križ (185 m), Četrti julij (127 m), Ahnenloch (118 m) in Pihalnik (104 m).

Večji globinski potencial je bil ugotovljen na Poljanski gori, ki jo odlikuje velika gostota raziskanih jam. Poleg rekordne globine, zabeležene v breznu Čaganka (preko 450 m), po globini in zasiganosti izstopajo še Štirnica (205 m), Šumeča polšna (166 m), Kaščica (110 m) ter v letu 2015 raziskani brezni Odvodnica (148 m) in Viharnik (106 m).

Kočevski rog, visoka kraška planota. Foto Andrej Hudoklin.