Kataster JKNM

Temeljna dejavnost jamarskih klubov je raziskovanje in dokumentiranje jam. Podatke o vsaki raziskani jami vpisujemo v enoten zapisnik terenskih ogledov, ki poleg lege, dostopa in opisa vsebuje še vrsto drugih rubrik, v katere vpisujemo naša opažanja. K izpolnjenemu zapisniku priložimo še načrt jame (naris, tloris), karto z vrisano lego jame ter po možnosti fotografijo vhoda. Zapisnike vlagamo v mape, ki jih razvrščamo po naraščajočih koordinatah, zbirko tako urejenih podatkov o raziskanih jamah pa imenujemo kataster jam. Klubski kataster je prosto dostopen vsem jamarjem, za nečlane pa po predhodnem dogovoru.

Risanje skice za jamski načrt. Foto Jože Avbar.

Vsak jamarski klub si v prvi vrsti ureja lasten klubski kataster, ki je zbirka zapisnikov vseh jam, ki jih raziščejo člani kluba. Ob teh shranjujemo tudi zapisnike jam z območja dolenjskega krasa, ki so jih raziskali člani drugih društev ali inštitucij. Kopije izpolnjenih zapisnikov pošljemo v Kataster jam JZS ter na Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Klubski kataster. Foto Marko Pršina.

Na področju dokumentiranja jam smo med najbolj dejavnimi klubi v Sloveniji, saj smo po številu oddanih zapisnikov med leti 2001 do vključno 2006 na prvem mestu. Od leta 1979, ko smo pričeli voditi klubski kataster, pa do konca leta 2006 smo skupno izdelali kar 2897 različnih zapisnikov:

Največ zapisnikov je oddal Borivoj Ladišić (skupaj 1942), sledijo mu Andrej Hudoklin (358), Zdravko Bučar (102), Andrej Gašperič (96) in Anton Tramte (78). V tem obdobju smo v klubu registrirali 443 novih jam, največ Borivoj Ladišić (210), sledijo mu Andrej Hudoklin (66), Zdravko Bučar (40) ter Anton Tramte (39). Klubski kataster je vrsto let vodil in urejal Borivoj Ladišić, za njim Mateja Luzar, zadnja leta pa Filip Avbar.V letu 2009 je vodenje klubskega katastra prevzel Jože Tomšič.