Etični kodeks

Člani jamarskega kluba se zavedamo, da ima lahko vsak vstop v jamo določen negativen vpliv na jamsko okolje. Kako velik je, je odvisno predvsem od tega, kako pazljivo se v jami obnašamo. Jame zato raziskujmo in obiskujmo tako, da jih bomo čim manj poškodovali. Pri tem spoštujmo kodeks jamam prijaznega jamarstva*, ki v nadaljevanju povzema med jamarji priznan in uveljavljen sistem načel in vedenj obiskovanj in raziskovanj jam.

V naših jamah se skrivajo biseri. Foto Marko Pršina.

Pravila jamam prijaznega obiskovanja

• Izbiro jame, ki jo bomo obiskali, je treba prilagoditi usposobljenosti obiskovalcev, stopnji njihove varstvene zavesti in cilju, ki ga želimo doseči. Tako v občutljive jame ne vodimo začetnikov, v njih ne prirejamo jamarskih šol ali reševalnih vaj.
• Tudi velikost skupine je treba prilagoditi občutljivosti jame. Velike skupine povzročajo nesorazmerno veliko škodo.
• Vodja skupine mora dobro poznati jamo, hitrost gibanja pa prilagoditi najpočasnejšemu v skupini. Skupina mora hoditi po jami skupaj, saj lahko le tako drug drugega opozarjajo na najbolj občutljiva mesta.
• Med gibanjem po jami moramo paziti, da ne poškodujemo sigastih tvorb, ne nanašamo blata na nedotaknjene površine in ne onesnažujmo stoječe in tekoče vode v jamah.
• V jamo nosimo čim manj opreme, saj lahko opletanje z velikimi in težkimi transportkami poškoduje jamske tvorbe.
• Pri prehodu čez občutljive površine uporabljajmo ustaljene ali označene prehode. Če se znajdemo pred nedotaknjeno površino, smo najverjetneje zgrešili ustaljeno pot.
• Kapniško okrasje ima smisel le v jamskem okolju, zato je vsako lomljenje in odnašanje kapnikov, helektitov, kristalov, jamskih biserov, aragonitnih ježkov ali drugih tvorb nedopustno. Del jamskega okolja so tudi podrti in odlomljeni kapniki, zato naj ostanejo tam, kjer so.
• Iz jame in izpred nje odnesimo vse odpadke, tudi ostanke hrane, odpadno karbidno apno in prazne baterijske vložke. Vrečko za odpadno apno moramo v jami vedno nositi s sabo.
• Podpisovanje v jamah ni sprejemljivo.
• V zelo občutljivih jamah, ki so močno izolirane od zunanjih vplivov, ne smemo kaditi. V takih jamah pazimo, da jih ne onesnažujemo s sajami s poškodovanega gorilnika na čeladi.
• Za premagovanje navpičnih stopenj uporabljajmo naravna pritrdišča in tista, ki so jih naredili jamarji pred nami.
• Še tako dobra fotografija ne opravičuje poškodbe jame, zato veljajo pravila tudi za fotografe.
• Ne vznemirjajmo in ne nabirajmo jamskih živali.
• Ne premikajmo, ne prekopavajmo in ne odnašajmo arheoloških in paleontoloških ostankov.
• V zavarovanih jamah moramo upoštevati varstvene režime, predpisane z odlokom o zavarovanju.
• Če leži jama v zavarovanem območju narave, upoštevajmo tudi varstvene režime, ki veljajo v narodnem, regijskem ali krajinskem parku.
• Obiski jam naj bodo dokumentirani.
• Ob novem odkritju jam razmislimo o najmanj škodljivem načinu raziskovanja.
• V nedotaknjeno jamo ali njene dele ne hodimo brez merilne opreme in trakov za označevanje.
• Sprotno dokumentiranje raziskav prihrani jami dodatne obiske in z njimi povezane poškodbe.
• Prehode čez občutljiva območja označimo že ob prvem obisku.
• Pred odstranjevanjem ovir, ki onemogočajo prehod v nove dele jame, razmislimo, ali za oviro res lahko pričakujemo tako pomembno nadaljevanje jame, da opravičuje grob poseg. Kadar vodi v isto nadaljevanje jame več poti, izberemo tisto, katere širitev povzroči najmanj škode.
• Odstranjevanje ovir in širjenje prehoda mora biti minimalno, le tolikšno, da omogoči prehod izurjenemu jamarju. Preventivna širjenja prehodov za primer nesreče v notranjosti jame niso sprejemljiva.
• Miniranje je sprejemljivo le izjemoma v jamah, v katerih varstveni režim tega ne prepoveduje, in še takrat le ob preučitvi vseh morebitnih negativnih vplivov.
• Smer gibanja in merilne točke označujemo le z odsevniki, kamnitimi možici ali začasnimi oznakami, ki po odstranitvi ne puščajo sledov. Pustimo samo ključne točke, ki so v bližini možnih nadaljevanj ali pomembnih delih jame.
• Če je taborjenje pred jamo ali bivakiranje v njej neizogibno, moramo taborni prostor po končanem raziskovanju skrbno pospraviti.
• Po končanem raziskovanju je potrebno jamo očistiti in razopremiti.
• Če menimo, da je raziskana jama tako občutljiva, da bi jo bilo treba zapreti in nadzorovati obisk, pravočasno poskrbimo za zaprtje vhoda, do takrat pa ne posredujmo podatkov o legi vhoda.
• Z informacijami o občutljivih jamah, še posebej o jamah z izjemnimi sigovimi tvorbami, jamskimi živalmi in arheološkimi ali paleontološkimi ostanki, ravnajmo premišljeno.

Varujmo ranljiv jamski ekosistem. Foto Marko Pršina.

Kodeks jamam prijaznega jamarstva (PK 01/2004), kot sistem načel in pravil, je bil dne 21. februarja 2004 soglasno sprejet na občnem zboru Jamarskega kluba Novo mesto.

* Kodeks je bil izdelan z nadgradnjo gradiva Marka Simića: Varujmo naše jame. Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 2000.