Slovo od leta 2022 ali Lepo je biti jamar
14.1.2023
Tradicija novoletnega srečanja članov Jamarskega kluba Novo mesto je že dolga, od decembra 2016 pa smo zvesti Lovskemu domu na Gorjancih. Tradicionalno, z veliko dobre hrane, predavanji, pregledom dela v minulem letu, nagradami in posebnimi priznanji ter vedno tudi šaljivimi tekmovanji, letos pa še s posebnim kvizom Lepo je biti milijonar, pardon, jamar, ki ga je pripravil Klemen Mihalič. Ob vsem smo podelili še posebno klubsko priznanje Red jamskega jelena s tremi kamni, ki ga je prejel predsednik JK Novo mesto Zdravko Bučar. Gre za neformalno in neuradno priznanje, ki pa ima toliko večjo težo, kajti pomeni osebno priznanje vseh članov kluba Zdravcu. Smo imeli tako lepe obrazložitve (Andrej Hudoklin, Miha Rukše, Tomaž Bukovec), da je Zdravko skoraj začel kopati novo jamo, vse skupaj pa je potem na še večji smeh obrnil Klemen. Priznanje pa je le doseglo namen, pa še Bukovčevega jelena smo rešili.
Borivoj Ladišić med predstavitvijo Ajdovske jame.
Tomaž Grdin in Damijan Šinigoj. Ustvarila video, ki ga ne smete zamuditi
Za hrano je bilo tokrat tako kot vedno odlično poskrbljeno, vse niti je imel v rokah Klemen. Miha je poskrbel, da je bila koča dovolj topla, Borivoj Ladišić je predstavil raziskave in delo v Ajdovski jami pri Nemški vasi ter v Bruhalniku – Podjama. Tomaž Grdin pa je prikazal video o reševanju Dejana Rističa – Rileta marca 2022. Ristič si je na globini 300 metrov v sistemu Migovec izpahnil ramo, video pa priča o ekstremnih naporih reševalcev ob reševanju iz najdaljšega jamskega sistema v Sloveniji (več kot 43 km dolg sistem jam Primadona, Migovec in Vrtnarija). Zaradi mraza, ožin in izjemno zahtevnega pristopa do vhoda v jamo je to bilo verjetno za reševalce eno najtežjih reševanj v Sloveniji. Video pa ni morda dokumentarni posnetek amaterskega snemalca, ampak profesionalni video izdelek, ki ga je izdelal profesionalni snemalec in oblikovalec, jamar reševalec in udeleženec reševanja Tomaž Grdin, pri scenariju in pripravi videa pa je sodeloval tudi Damijan Šinigoj, ki je bil med dviganjem ves čas ob ponesrečencu. Video lahko najdete na tem naslovu.
Izziv, Bučarjeva ekipa, Grdin pa špeja ...
Da nam res ni bilo dolgčas, je poskrbel Klemen Mihalič z kvizom Lepo je biti jamar, v katerem sta se spopadli dve vrhunski ekipi. V prvi so bili Tomaž Grdin, Marko Pršina in Tjaša Božič, v drugi pa Zdravko Bučar, Mitja Remih in Mateja Kopina. Ves čas je vodila ekipa Pršine, na koncu pa je zmagala Bučarjeva. Prvi izziv je bilo pakiranje opreme v transportko in v njem je prepričljivo zmagala prva ekipa, ki ni tako kot Bučarjeva, razvezala vrv in jo po jamarsko tlačila v transportko, ampak enostavno povezano stlačila v vrečo. Pri slepem vezanju osmice pa je zmagal trening.
Tanja Rukše, Ana Heij ter Boštjan Kuhelj, ki je med drugimi na naslovni strani Dolenjskega krasa 8.
Najprej sta se mučila Tomaž in Tjaša, pa jima nekako ni šlo od desne Tomaževe in leve Tjašine roke (imela sta zavezane oči in sta lahko uporabljala le eno roko), pa tudi napotki vodje ekipe niso kaj dosti zalegli. Bučar in Mateja pa sta vse naredila z levo roko, točneje z desno. Ko je prva ekipa že tekmovala, je druga lahko trenirala in rezultat je bil na dlani. Kviz Lepo je biti jamar je bil podložen z glasbo iz televizijskega kviza, vprašanja so bila več kot na nivoju, voditelj Klemen pa rojen za televizijo. Z vprašanji o najglobljem neprekinjenem breznu na svetu (Vrtiglavica), skupni dolžini vseh do 2022 registriranih jam v Sloveniji ( 1087 km, upoštevano 13997 jam), skupno število vseh objavljenih številk Dolenjskega krasa (1153, 1: 61, 2: 55, 3: 63, 4:109, 5: 221, 6: 165, 7:227, 8: 352) in drugimi vprašanji.
Lepo je biti član JK Novo mesto. Klemen Mihalič.
Tomaž in Tjaša v objemu vrvi.
Število akcij 1.
Število akcij 2.
Zdravko in Marko Majhen. Priznanje za Veliko Majhovko.
Anže Tomšič in Maxinne Hodnik (ata Tom in mama Vida sta bila pa varuški), ki si je zadala, da bo leto 2023 v znamenju njenih jamarskih podvigov.
Na koncu je sledil pregled aktivnosti (361 akcij), posebno priznanje pa je dobil Marko Majhen za odkritje brezna Majhovka. Letošnja klubska darila za najbolj pridne so bile rokavice (največ akcij je v minulem letu opravil Damijan Šinigoj), povsem na koncu pa smo podelili še Red jamskega jelena s tremi kamni. Malo za hec, veliko pa zares, pa čeprav neuradno in brez posebnih sklepov. Najprej je obrazložitev podal Andrej, sledil je Miha, potem Tomaž in na koncu je vse zabelil in olepšal Klemen in tudi s posebno čestitko za Zdravčev 60 rojstni dan, ki ga je nekako preskočil in ga je praznoval doma v Covidnem objemu.
Red jamskega jelena s tremi kamni. Prvi kamen Andrej Hudoklin, drugi kamen Miha Rukše, tretji kamen Klemen Mihalič. Ideja Tomaž Bukovec in člani kluba.
Pa še tri besede iz obrazložitve:
Če računamo, da je Jamarski klub Novo mesto odrasel leta 1978, ko ga je ponovno pognal Lojze Medle, to pomeni, da smo resen klub že 45 let. Zdravc je predsednik kluba že 22 let v treh korakih, kar je skoraj polovico klubske odraslosti. Odbor za posebna priznanja Reda jamskega jelena se je tako odločil, da podeli red Zdravku Bučarju, obrazložitev in kamne pa so itak že podali Andrej, Miha in Klemen.
Priznanje dobi Zdravc, je to posebno priznanje njemu, pa tudi vsem aktivnim članom v vseh obdobjih delovanja JK Novo mesto. V času topliškega obdobja, gabrskega, tečajniškega, mirnopeškega, čagankarskega in obdobja presežkov smo postali velika družina, ki nas druži veselje do jamarstva in smo v tem našli nekakšno skupno vez, ki presega generacijska, statusna, poklicna, izobrazbena in vsa ostala predalčkanja. Je to priznanje za vse nas in v našem imenu posebej Zdravcu, ki je odličen manager, vodja, organizator, včasih tudi mediator, jamar in predvsem človek.
Udeleženci: Tjaša Božič, Zdravko Bučar, Tomaž Bukovec, Tomaž Grdin, Ana Heij, Maxinne Hodnik, Andrej Hudoklin, Boštjan Kuhelj, Davor Kacin, Mateja Kopina, Borivoj Ladišić, Marko Majhen, Uroš Mervič, Klemen Mihalič, Angelca Pajk, Marko Pršina, Mitja Remih, Mihael Rukše, Tanja Rukše, Damijan Šinigoj, Anže Tomšič, Anton Tramte
Tomaž Bukovec