STOP smetem in metanju odpadkov v jame

2.11.2022

Člani Jamarskega kluba Novo mesto in JK Krka smo v soboto, 22. oktobra 2022, v okviru projekta STOP smetem, ki ga vodi občina Kočevje s partnerjema Javno komunalno podjetje Kočevje d.o.o. in Gozdarskim društvom Medved, očistili tri jame - 14 metrov globoko in 78 metrov dolgo Jamo 2 na Koflu pri Mahovniku (kat. št. 2930), Brezno pri gozdarski koči (globina 38 m, dolžina 72 m, kat. št. 9553) in Jamo nad Rosnbrunnom (globina 31 m, dolžina 41 m, kat. št. 2872). Okoli slednje smo v sklopu projekta postavili tudi leseno ograjo. Vse tri jame se nahajajo na Stojni, hribu in planoti južno od oziroma nad Kočevjem. V akciji je sodelovala 14 članov JK Novo mesto in štirje iz JK Krka, iz vseh treh jam pa smo iznesli in kasneje na Komunali Kočevje odložili 920 kg mešanih komunalnih odpadkov in nekaj odpadnega železa.

Sredi temne noči ...

Na prvi pogled je bila to rutinska čistilna akcija, z jamarskega vidika pa je bila zanimiva zaradi različnih tehnik dviganja odpadkov in tudi (za vešče motorne žage in enostavnih tesarskih del) ) enostavnosti izdelave ograje okoli jame. Seveda ni smiselno ograditi vseh brezen v Sloveniji, večje vhode jam v bližini naselij pa bi vendarle bilo vredno ograditi. Je to tudi ukrep, ki bo mogoče kakšnega brezvestnega onesnaževalca odvrnil od tega, da bi smeti odvrgel v jamo. Kar je tudi eden ciljev projekta Stop smetem. To pa je, da bodo aktivnosti projekta posledično dvignile kakovost življenja, na kratki rok urediti lokacije (ne le jame, ampak tudi ostale), na daljši rok pa želijo s promocijsko kampanjo vplivati na zavest in kulturo obnašanja glede odpadkov. Ustvarjanja, odlaganja in tudi nevestnega odmetavanja.

Jama 2 na Koflu leži v neposredni bližini hiš vasi Zgornji konec (150 m) na levi strani Rinže, očistila pa sta jo Tanja Rukše in Borivoj Ladišič. Tri vreče smeti in kovinsko posodo sta ročno z vrvjo izvlekla iz jame. V jami na srečo ni bilo veliko odpadkov, naj pa bi jih bilo bistveno več v preteklosti. Vsaj po pripovedovanju domačinov so jih pred leti že sami odstranili.

Borivoj: Kdo za hudiča meče smeti v take majhne luknjice ... Jama 2 na Koflu.

Tanja: Če ne bi domačini že sami očistili jamo, bi bil tale kup malo večji.

V Breznu pri gozdarski koči je bilo na globini 35 metrov več odpadkov, ki so jih tamkaj odložili predvsem obiskovalci koče. Nešteto pločevink piva, nekaj razbitih steklenic, ogromno plastičnih krožnikov in kozarcev, plastenk, polomljena lopata za sneg, stara manjša peč - vse to je bilo med hlodi in vejevjem, tako da je bilo čiščenje še posebej zahtevno. Mateja Kopina, Damijan Šinigoj in Marko Majhen so iz brezna prinesli tri transportne vreče stisnjenih odpadkov. Tak način čiščenja in iznos je mogoč za jame, v katerih so manjše količine odpadkov. Že ob nekoliko večji količini pa se je tudi samega dviga potrebno lotiti količini primerno, saj so imeli z zelo velikimi in tudi težkimi vrečami ob plezanju kar nekaj težav.

Velik in lep vhod sredi gozda. Listje in romantika. Brezno pri gozdarski koči.

Kdo za vraga je tukaj izgubil škorenj?

Tega nisem prinesel noter, ampak bom odnesel ven. Šini.

Transport smeti iz jame v jamarskih transportkah. Mateja: Šini, kaj za vraga si moral narediti še ta vozel ...

V preteklosti smo jamarji JK Novo mestu uporabljali traktorski vitel, vrvne škripce za dvigovanje z vrvjo s pomočjo reševalnih tehnik, tudi elektromotorni vitel, kot absolutno najboljši in najprimernejši za dvigovanje tudi zelo velikih količin odpadkov pa se je izkazalo dvigalo (Hiab) in na njegovi teleskopski roki nameščen škripec z vitlom. Ta način smo prvič uporabili za čiščenje ponorne jame Mišnica avgusta 2015 in ga odtlej redno uporabljamo ob vsakem večjem čiščenju jam. Danes smo v Sloveniji verjetno med najbolj učinkovitimi čistilci, sposobni odstraniti tudi zelo velike količine odpadkov. Takrat smo na idejo o tem načinu prišli skupaj s krajani Vrbovca, ki so bili glavni pobudniki čiščenja Mišnice in krajana Boštjana Jarca (krovstvo, kleparstvo), ki je od takrat pri vseh večjih čiščenjih naš stalni sodelavec. Seveda, če je le mogoče priti s kamionom blizu vhoda v jamo in je uporaba smiselna glede ocenjene količine odpadkov.

Čiščenje vhoda pred začetkom del. Jama nad Rosenbrunom.

Za čistilne akcije in dviganje manjših količin odpadkov pa smo v klubu nabavili električni vitel. Ob njegovi prvi uporabi smo se srečali s kar nekaj težavami. Kot prvo ga je potrebno postaviti v horizontalen položaj in čim bolj fiksno, kar je s pomočjo dveh jeklenic relativno težko. Drugo pa je nosilnost. Očitno smo bili, tudi zato, ker smo navajeni dvigovati sode s pomočjo hiaba, nekoliko prezahtevni. Po tehničnih karakteristikah naj bi bilo z vitlom mogoče dvigovati bremena do teže 200 kg, vendar je to mogoče le ob idealnih pogojih namestitve vitla, pa še takrat težko, ker ima vitel varovalo, ki prepreči preobremenitev.

Zaradi pretežkega bremena se je pletenica nepravilno navijala in preskakovala, tako da je bilo potrebno sneti vitel in vse spraviti v red.

Po prvih težavah smo začeli sode nalagati nekoliko manj in je dvigalo zmoglo, težavo pa je predstavljalo navijanje pletenice na boben (tudi zaradi dinamično obešenega dvigala). To smo potem morali ročno usmerjati. Smo pa že pred začetkom del za lažjo manipulacijo z vitlom nad vhod postavili oder iz plohov in ga zavarovali z leseno ograjo, tako da smo imeli ves čas neposreden dostop do vitla. Brez odra ne bi mogli rešiti vseh težav.

Snemanje vitla.

Malo manj nalagajte, pa bo šlo ...

Pogled na delovišče 40 metrov nižje.

Jama očiščena, gremo ven.

Na dnu vhodnega brezna Jame nad Rosnbrunnom so bili odpadki deloma zasuti, tako da jih je bilo treba odkopavati. Smo pa po "stari navadi" jamo tako dobro očistili, da se je odprlo nadaljevanje in jo poglobili za dobrih 8 metrov. V jami so bili Andrej Jaklič, Zvonka Janežič, Mitja Remih in Tanja ter Miha Rukše. Ostali smo manipulirali z dvigalom in praznili sode v tovorno prikolico, s katero smo potem s terenskim vozilom po gozdni poti odpadke prepeljali do ceste in tam postavljenega kontejnerja.

Brez predsednika kluba Zdravca (v sredini) delo ne bi teklo tako kot je, pa tudi smeti bi brez njegovega Landroverja težko spravili v dolino.

Če si poškoduješ roko, lahko še vedno pišeš zapisnik. Jani.

Naša četica koraka, strumno in pogumno ... Mateja in Zvonka.

Jurčku bomo pomagali, hišico zgraditi ... Marko.

Z ograjo je šlo nekaj časa bolj počasi, potem pa je Polde vzel motorko v roke in je bila postavljena tik tak.

Ograja je postavljena.

Pri sami izdelavi ograje okoli jame so se posebej izkazali člani JK Krka (Leopold Bregar, Mitja Kozinc, Jani Perovšek in Saša Senica), že kar pregovorno pa je na večjih akcijah našega kluba najboljša malica ali kosilo. Včasih smo pekli klobase in podobne dobrote, od kar pa za hrano poskrbi Toni Prijatelj, je hrana tako vrhunska, da je ni mogoče prehvaliti. Toni in Tomaž Lavrih – Beli sta v velikem litoželeznem kotlu pripeljala golaž s krompirjem, ki ga je skuhal Toni, za vegetarijance pa je z gobovim golažem poskrbela njegova mama.

Kazen za zamudnike. Dominik.

Toni in Beli Tanji: Takega golaža še tvoj Miha ne skuha.

Brez komentarja. Odlično.

Jamarili, čistili, delali, organizirali in jedli: Zdravko Bučar, Tomaž Bukovec, Andrej Jaklič, Zvonka Janežič, Davor Kacin, Mateja Kopina, Tomaž Lavrih, Marko Majhen, Marko Pršina, Toni Prijatelj, Mitja Remih, Miha Rukše, Tanja Rukše, Damijan Šinigoj, Dominik Zagorc, Borivoj Ladišić (vsi JKNM) in Leopold Bregar, Mitja Kozinc, Jani Perovšek in Saša Senica (vsi JK Krka).

Tomaž Bukovec