Čaganka - romantični vikend za dva

24.2.2020

Bližalo se je Valentinovo in po torkovem klubskem sestanku smo ob vrčku hmeljnega modrovali, kakšni so plani za prihajajoči praznik zaljubljencev. Smo ugotovili, da jamarji večinoma neki nepoboljšljivi romantiki pač nismo. Nobenih rož, večerij ob svečah, presenečenj za drage … Jaz pa sem že dolgo imel načrt. Nisem vedel kako bi k stvari pristopil, kaj bodo rekli ljudje. Kazali bodo s prstom, očitki leteli iz vseh strani. Vem, doma me čaka prečudovita partnerka in res jo imam rad, bolj kot vse na svetu. Pa vendar … Nisem vedel, kako bi vprašal. Usta so bila suha, jezik kot kepa mesa. Pogoltnil sem slino in živčno vprašal: »Mitja, a greš za Valentinovo z mano v Čaganko?«. Poti nazaj ni več bilo. Pogledal me je in rekel … »Da«.

Ko na površju sije sonce, se je vedno težko odpraviti v jamo.

V soboto zjutraj klasična rutina. Kupit sendviče, kava iz Petrola in pot do Črnomlja. Z Mitjem občudujeva kraje ob stari Partizanki, ki človeka vrnejo v čas, ko se po tej cesti še niso valili težko otovorjeni tovornjaki in trume turistov na poti do morja. Vzpneva se na Poljansko goro in kmalu zavijeva na vlako do Čaganke. Na hitro se ustaviva v bivaku, si oblečeva jamarsko opremo ter začneva pripravljati opremo, potrebno za delo in spanje v bivaku v Kalahariju. Mitja mi, vesel kot majhen otrok, pokaže nov komplet žlice in vilice, ki ga je prejšnji dan kupil v Decathlonu. Vprašam ga, kaj je narobe z vilicami, ki so že v bivaku. Odgovori, da so tiste plesnive. OK … Zakaj pa rabiš zraven še nepotreben etui za ta nepogrešljivi komplet? Zato, ker je notri zobna nitka!?! Naštejem še nekaj kosov nepotrebne opreme: lonček (enak argument kot pri vilicah), dvojni par rezervnih rokavic (če se prve in druge zmočijo), volnene rokavice (če se tudi tretje rokavice zmočijo), zobna nitka (ker se karies nabira v medzobnem prostoru), napihljivi vzglavnik (za boljšo regeneracijo), zložljivi stolčki (sedeti na tleh je preveč naporno) … Na koncu se vda in zunaj pusti zobno krtačko. Mitja je zadovoljen s pogajanji, jaz pa v svojo transportko zbašem večino skupne opreme za kopanje ožine.

Kamnite škarpe na začetku vhoda v izkopani rov.

Končno zaključiva s pakiranjem in pričneva s spustom proti bivaku v Kalahariju. Po dobrih dveh urah doseževa bivak. Krajši odmor za kavo in sendvič, nato še malo ožin in že sva pred začetkom delovišča. Fantje so bili na zadnji delovni akciji novembra zelo pridni, saj je škarpa, sezidana iz odkopanega materiala, od mojega zadnjega obiska delovišča že bistveno večja. Nič se ne obotavljava in takoj pričneva s kopanjem. Eden sedi/kleči/čepi v rovu ter polni izkopano zemljino ter kamenje v žaklje, drugi pa vleče ves izkopan material iz rova ter zunaj zida škarpe. Pri tem delu se izmenjujeva in hitro napredujeva. Ure minevajo, moči v rokah pojenjajo, vendar nihče noče prvi priznati, da ima dovolj. Še malo se boriva, stiskava zobe, kopljeva kot jazbeca, nato pa se vdava oba in priznava, da bo dovolj. Pospraviva orodje in se vrneva proti bivaku. Pot čez ožine navzgor je bistveno težja kot navzdol, pa tudi celodnevna akcija doda svoje. Sopihava, izvajava jogijske gibe ter se na koncu v slogu gosenice izbubiva iz rova. Za večerjo razkuhani makaroni in že sva v spalni vreči.

Mitja na končnem delu delovišča.

Zjutraj se z Mitjem kregam, ko ga poizkusim spraviti iz zavetja spalne vreče, on pa me prepričuje, da se po skoraj 11-ih urah spanja ni dovolj regeneriral. Jutranja rutina je malo daljša. Kava, stranišče, zajtrk (makaroni), čaj, stranišče, pakiranje, stranišče, pakiranje … Po dveh urah sva končno pripravljena za odhod na površje. Pripravim si še dve sadni kašici, okrepčilo za pot. Mitja me pogleda s širokimi očmi in me vpraša, ali sem mislil obe sam pojesti. Očitno ne … Pot nama mine relativno hitro in zunaj sva še podnevi. Zmečeva umazano opremo skupaj, se preoblečeva in akcijo zaključiva s pico v Črnomlju. Ni kaj, Čaganka nikoli ne razočara.

Na vikendpaketu za dva sva kopala Mitja Remih in Klemen Mihalič.

Xn6EKinRw2g

Video: celotna dolžina rova, ki je bil izkopan na šestih delovnih akcijah.