Čaganka - tridnevni tabor 2019
4.9.2019
Z Remihom in mladički smo že v petek popoldne v bivak skočili, da pripravimo za mini vikend predšolski predizpitni čagankarski tabor. Zjutraj smo zgodaj vstali, saj so prišli kandidati za jamarje in jamarje pripravnike iz Jamarskega kluba Krka, da še malo potrenirajo v Stropnici pred republiškimi jamarskimi izpiti.
Žan je najprej osje gnezdo na podstrešju bivaka uničil, da so imeli zvečer kje spati, Robi je postavil anteno, da smo imeli odprt wi-fi pri bivaku, potem smo se pa v Stropnico zapodili, da so se malo spotili. Remih je z mladički eno novo širil, so se tudi matrali, mesnine na ogenj smo vrgli že pozno popoldne, ko nam je krepko krulilo. Polnih želodcev smo potem pa še v tri stopnje Čaganke skočili za dobro vago! Z vsemi tremi otroki vred! Dol smo jih spustili, gor so pa potem ko mladi mački sami plezali in prehitevali kandidate za jamarske čine …
Najprej smo razosili podstrešje.
Potem smo se pripravljali na izpite JZS v Stropnici.
Tudi prehod čez vozel.
Potem smo postavili brezžično omrežje.
Najmlajši člani so skočili do tretjega brezna v Čaganki.
Ker nas je bilo veliko, smo spali tudi v gozdu ob bivaku.
Zunaj smo bili malo pred polnočjo, potem nekaj mesnin, nekaj tekočin in so otroci popadali v postelje, ostali pa tudi kmalu za njimi.
Modne smernice v jamarstvu se spreminjajo.
V nedeljo zjutraj so se pa še ostale moči zgrnile do nas in začelo se je resno delo. Vseh skupaj nas je bilo 28! Odpirali smo spet jamo ob vlaki, kar je zares mukotrpno delo, pomagali smo si z električnim vitlom. Po kakšnem metru smo končno naleteli na nekaj zemlje, ki pa je verjetno zaprla špranje med kamni, ker kar nenadoma ni bilo več prepiha. Kar nam je malce veselja vzelo, a sem prepričan, da bo že prvi dež jamo spet odprl in bo spet veselje. Kamne iz jame smo s samokolnico vozili do bivaka, kjer smo jih drobili z macolami, da ne bomo imeli blata na dvorišču. Velik del moči se je pa zapodil malo proč v gozd, kjer so par dni prej sekali in ogromno vej pustili na tleh, ki so jih narezali na metre, znosili do ceste, Zdravko jih je pa k bivaku vozil. Zima zdaj lahko pride, res!
Največ dela smo imeli z odpiranjem jame Ob vlaki.
Izvlečene kamne pa smo drobili pred bivakom.
Pripravili pa smo tudi drva za zimo.
Ker je bilo vmes enkrat za spremembo veliko žensk, se je ves čas tudi kuhalo in pomivalo posodo (tudi od kakšnih prejšnjih akcij, kakopak), a ker smo emancipirani, so morale potem tudi drva nositi in pri jami pomagati. Pri nas ne šparamo nobenega …
Vseh nas je bilo 28.
Že krepko proti poznemu popoldnevu smo še enkrat jedli, potem pa pospravili.
Lačni nismo bili.
Taborili: Mitja, Lovro in Žiga Remih, Tjaž Bučar, Žan Stariha, Irena Hren, Saša Senica, Maja Lokar, Robi Maren, Uroš Mervič, Ana Heij, Črt Bučar, Zdravko Bučar, Dejan Šenet, Matija Gašperšič, Jože Tomšič, Vida Tomšič, Primož Zore, Klemen Mihalič, Jera Majzelj, Damijan, Maks, Lenart, Monika in Marijan Šinigoj, Jasna Šinigoj, Andrej Gašperič, Davorin Kacin
Damijan Šinigoj