Jame na Pugledu

11.7.2018

Pugled (nemško: Hohenberg, 645 m) je zapuščen zaselek na obronkih Kočevskega Roga blizu kraja Stari Log. Zaselek so prvotno naselili kočevski Nemci, nastal pa je na umetno izkrčeni jasi v 15. ali 16. stoletju. Vas je ob izbruhu druge svetovne vojne štela 17 hiš in 70 prebivalcev. Domačini so leta 1941 zapustili svoje domove in se izselili v Tretji rajh ali Posavje. Italijani so vas požgali v roški ofenzivi avgusta istega leta. Zaselek je danes zapuščen, od hiš in gospodarskih poslopij pa je ostalo bore malo. Ostanke temeljev so po večini prerasla drevesa in grmovje. Tu je sedaj štala ter nekaj brunaric. Ohranil se je vodnjak, v bližini katerega je 24. avgusta 1942 padel pesnik Miran Jarc. Na kraju njegove smrti je postavljen skromen križ, ki označuje mesto, kjer je umrl.

V širši okolici Pugleda sem letos raziskal 17 novih jam. Med njimi je največ brezen in poševnih jam, našel sem tudi medvedji brlog.

Vhod v medvedji brlog. Foto Angelca Pajk.

Po najdbah sta zanimivi dve jami. Nedaleč od vasi sem našel in raziskal poševno jamo. Skozi večji vhod se spustimo poševno 9,4 m do dna vhodnega dela jame. Spust je dokaj strm, a ga premagamo s prostim plezanjem - pri tem je priporočljiva vrv za varovanje, predvsem pri vrnitvi. Tla naprej padajo pod naklonom 30 °, so prekrita s podornim kamenjem, zato lahko govorimo o podornem prostoru oz. podornem rovu. Rov je dolg 11,6 m, na koncu je kratek in preozek ter s kamni zasut rovček ter kratek stranski rov.

Načrt jame z lonci.

V podornem rovu sem na površju kamnov naštel kakih 20 kuhinjskih posod, predvsem lončkov in loncev ter številne podplate različnih čevljev. Lončki so že zarjaveli, podplati precej prepereli. Kar veliko lončkov je zagozdenih pod in med podornimi kamni. Kdo je te predmete zmetal v jamo? Ker gre za več desetletij stare odpadke, verjetno izvirajo iz obdobja 2. svetovne vojne. Mogoče so odpadke zmetali Kočevarji iz Pugleda, ko so zapuščali svojo vas. Ali pa partizani, ki so imeli v vasi tiskarno in bolnišnico. Premiki podornega skalovja iz takih ali drugačnih razlogov proti dnu jame so »pokopali« številne posode.

Le dva izmed številnih loncev med podornimi skalami. Foto Borivoj Ladišić.

Prav na zadnji akciji sem v novi jami našel porušen zid. V jamo vstopimo po širokem in 5 m globokem breznu. Jama se nadaljuje z 10 m dolgim prostranim rovom, potem se rov zoži. V zoženju rova so ostanki zidu. Na tleh je zid visok dober meter, navzgor se rov oži in v zoženju so ostanki zidu, ki se niso porušili. Za zidom se odpira 9 m dolga in lepo zasigana dvorana z ozkim stropnim breznom. Čeprav sem natančno pregledal tla v jami, nisem našel nobenih sledi bivanja.

Na tleh je zid visok dober meter. Foto Borivoj Ladišić.

Pod stropom so ostanki zidu, ki se še niso porušili. Foto Borivoj Ladišić.

Za zidom se odpira lepo zasigana in prostrana dvorana. Foto Borivoj Ladišić.

Isti dan sem raziskal 14 m globoko poševno brezno, ki se proti dnu postopno oži. Prav v ožini se je zagozdila večja podorna skala. Lahko se spleza čez skalo, a ni varno. Kolikor se vidi ob skali, sem za skalo izmeril še 13 m prostranega brezna, kamen pade še nekaj metrov globlje.