Čaganka - na dan državnosti

30.6.2018

Na dan državnosti smo se vsi jamarski začetniki (med katerimi sva dva že naredila republiški izpit za jamarja pripravnika) odpravili v Čaganko, tokrat nekoliko globlje. Izredno zagreta Šini in Tomaž Ž. sta se na ekspedicijo odpravila že dan prej in prenočila v bivaku. Simpatično gesto sta jima pripravila Mitjina otroka, ki sta dan prej v spremstvu mladega očka odkrivala čare Čaganke (zaenkrat samo na površju), našla lepega jurčka in jima ga nastavila za večerjo. Naslednje jutro smo prispeli še ostali člani odprave, torej Mitja, Primož in jaz. Ob desetih smo se spravili v opremo in se opravili proti vhodu Čaganke. Šini mi je po poti razodel, da ima zame pripravljeno tudi škripčevje za primer, če bi omagala. Vesela sem, da mu ga ni bilo treba uporabiti (predvidevam, da je bil vesel tudi on). V jamo se je tokrat prvi podal Mitja, sledila sta Primož in Tomaž Ž. ter midva s Šinijem. Prvotno smo si imeli namen ogledat Južni rov, vendar se je zaradi moje nevajenosti takšnih globin z redkim zrakom plan rahlo spremenil. Fantje so v bivak prispeli bistveno hitreje kot midva.

Pred odhodom v Čaganko so vestno preverili opremo.

Je bilo nekaj nestrpnosti in vznemirjenja.

V bivaku v Severnem rovu na 200 m pod zemljo, še kar veliko energije.

Po kratki pavzi v bivaku sva se s Tomažem odpravila proti površju, Mitja, Primož in Šini pa so nadaljevali globlje, v Game Over in Play Again in še naprej, skoraj do 300 m globine. Mitja in Primož zadevo pač že obvladata. Prepričana sem, da bi v globino odlično napredoval tudi Tomaž Ž., če ne bi bil obsojen na povratek z mano. S Tomažem so naju ujeli sredi 70-metrce. Šinija sva spustila naprej, da ne bi bil preveč »nervozen«. Ker sem se prva vzpenjala, smo spet po moji zaslugi prišli iz jame pozno. No, smo vsaj prišli! Sledilo je še prijetno druženje ob ognju in hrani (pasulj!). Edino žal mi je, da nismo Šiniju prek ceste nastavili vsaj tri debla, da bi občutil, kako sem se počutila v jami.

Vsak prisega na svojo drogo.

Primož je v Play Again pokazal, da obvlada.

Prebranac sem skuhal, prikazali so se pa šele čez uro in pol na kočerjo!

(Očitno jih nisem dovolj utrudil, so samo mislili, da so utrujeni, naslednjič bo drugače! Ker če imaš po vrnitvi iz Čaganke še dovolj moči na cesto podrto deblo zvleči … op. Šini)

Bil je lep dan državnosti, a naporen!

Laura Vovčko, jamarska pripravnica

Foto Damijan Šinigoj