Drožanjska vodovodna jama

10.8.2017

Že nekaj časa je minilo, ko sem prvič slišal za zanimivo jamo v Drožanjah nad Sevnico, ki je bila dolgo let edini vir pitne vode za Sevnico. Zato sem se v začetku vročega avgusta odločil jamo obiskati ter pregledati. A najprej nekaj podatkov o zgodovini jame. Na oporečno pitno vodo v sevniških vodnjakih, zaradi katere je bilo več epidemij trebušnih bolezni, je vplivala zelo onesnažena Sava, ki je onesnaževala tudi podtalnico. Njen glavni onesnaževalec je bila Trboveljska premogokopna družba, ki je zaradi neustreznih in pomanjkljivih čistilnih naprav spuščala nesnago iz rudniških separacij v Savo. Zato je dala sevniška občina v drugi polovici leta 1930 opraviti več raziskav izvirov v zaledju Sevnice za morebitno zajetje bodočega vodovoda. Izmed njih je bil kot najbolj vodonosen izbran 3 kilometre oddaljen izvir iz jame v vasi Drožanje. Izvir leži 93 m višje nad Sevnico, daje liter vode na sekundo, v vodnatem obdobju ima dotok 2 l/s, v sušnem pa 0,7 l/s. Že spomladi 1931 so začel z pripravljalnimi deli. O gradnji vodovoda je poročalo več časopisov. Avgusta 1931 je časopis Jugoslovan objavil : » V bližini cerkvice Sv. Roka delavci že izvršujejo prva dela za novi vodovod. Delo je prevzela tvrdka Ciuha iz Trbovelj. Rov, po katerem teče voda za bodoči vodovod je preiskan že na 70 m dolžine.« Uspel sem najti le eno fotografijo vhoda iz tega časa.

Fotografija iz leta 1931, prikazuje prvotni vhod v jamo. Časopis Jugoslovan.

Zaradi morebitnega krušenja sten in stropa so jamo v celi dolžini zaščitili z betonskim obokom. Že jeseni 1931 so vodovod slavnostno odprli in voda je stekla po na novo postavljenih ceveh v Sevnico. Vodovod je deloval do leta 1968, ko ga je zamenjal vodovod iz več novih zajetij. A vodovod je še vedno v funkciji, uporablja ga nekaj bližnjih domačij. Zato je vhod v vodni rov zaklenjen. Bilo je potrebno dobiti ključ, za to pa je poskrbela Angelca.

Vhod v jamo je zaklenjen, bilo je potrebno dobiti ključ. Foto Angelca Pajk.

Predprostor rova predstavlja banjasto obokan prostor z zračnikom v stropu, dolg 4,2 m in širok 2 m v katerem je bazen – usedalnik. Skozi njega vodi po sredi ozek betonski prehod v začetek rova v zadnji steni.

Vhodni del z usedalnikom. Po sredini vodi ozek betonski prehod. Foto Angelca Pajk.

V zadnji steni predprostora je vhod v začetek rova. Foto Angelca Pajk.

Rov, ki je ob vstopu visok le 1,6 m in širok 0,7 m, se na svoji poti polagoma dviguje in večkrat zavije desno in levo, ker spremlja nekdanjo meandrasto strugo potoka. Predvidevam, da so morali delavci na več mestih širiti ožine, predvsem pa strop, za katerega predvidevam, da se je morebiti večkrat spustil do vode. Vsaj tako je v podobnih aktivnih vodnih jamah. Voda teče po sredini rova po močno zasiganem kaskadnem kanalu.

Voda teče po močno zasiganem kanalu sredi rova. Foto Angelca Pajk.

V rovu je nekaj betonskih kaskad. Foto Angelca Pajk.

Rov se po 63 m konča z zajetjem izvira iz žive skale. Spustil sem se v zajetje skozi betonski jašek v manjšo kamrico z vodnim rovom. Nizek prostor se po treh metrih nadaljuje s pritočnim vodnim rovom. Nizek rov po dveh metrih zavije na desno, a zaradi ožine nisem mogel pogledati v nadaljevanje. Iz vodnega rova se čuti močan prepih navzven.

Spust skozi betonski jašek v Zajetje. Foto Angelca Pajk.

Manjša kamrica z vodnim rovom. Foto Angelca Pajk.

Pogled v ozek pritočni vodni rov. Foto Borivoj Ladišić, tik preden je zmanjkalo baterije.

Sodelovala sva Angelca Pajk, ki je pridno fotkala ter Borivoj Ladišić, ki je meril, predvsem pa brskal po literaturi v iskanju podatkov. Ogledu se je pridružil tudi domačin Dušan.