Ebenthal - merjenje in fotografiranje

11.1.2017

Za jamarja je nedelja največ vredna, če se pošteno namoči in zablati z jamo. V tem slogu smo se v nedeljo, 8. januarja 2017, odpravili v Ebenthal. Jamo so pred mnogimi leti raziskovali Kočevarji, a ker se je vsa dokumentacija razen ustnega izročila izgubila, sta Klemen in Anže ponovno zagnala raziskave. Po nekaj izvidniških akcijah, ki so se vlekle vse od poletja, se je nivo vode končno dovolj spustil, da je bil omogočen dostop do spodnjih rovov na globini 110 metrov. Teh naj bi bilo, po ustnem izročilu, približno 4,5 kilometre.

Pred tednom sta Klemen in Anže pregledala in izmerila približno 1600 metrov, ta teden pa smo z okrepljeno ekipo nadaljevali, kjer sta nehala. Anže, Klemen in Uroš so se podali raziskovati in meriti nadaljevanje glavnega rova proti jugu, Aleš, Črt, Andrej in jaz pa pregledovati stranske rove. Na obeh straneh glavnega rova je voda izrezala prepleten labirint rovov. Po približno štirih urah plazenja po ozkih, blatnih stranskih rovih ter namaknja v bazenih zastale vode, smo namerili približno 180 metrov rovov. Nato smo se lotili še fotografske akcije, kar smo tudi načrtovali, zato sem imel s sabo vso fotografsko opremo. Ekipa je hitro našla dober ritem in v dobri uri smo uspeli narediti veliko dobrih posnetkov. Ravno ko smo končevali, so se nam pridružili še ostali trije. Tako smo akcijo zaključili s skupinskim posnetkom ob enem od glavnih sifonov.

Pot iz jame, četudi gre »samo« za 110 metrov dviga, vzame mnogo časa in energije. Polna je ozkih in zavitih meandrov, blatnih drsalnic ter podobnih ovir. Ni kar tako! Po vertikali je bilo čutiti zelo močan vlek zunanjega hladnega zraka, zunaj pa nas je presenetil novozapadli sneg. Izkupiček akcije je približno 600 metrov novo izmerjenih in narisanih rovov, kup fotografij, škornji, polni vode, mokri in blatni kombenizoni, predvsem pa zadovoljna šesterica.