Jamarski potep po Kočevskem rogu

25.7.2016

V okviru Poletja na Kočevskem rogu smo v nedeljo, 16. julija 2016, jamarji pripravili predstavitev jam v okolici Cink križa pri Podstenicah. Jame s svojimi zgodbami so gotovo ena bolj privlačnih tem Kočevskega roga, saj so kljub slabemu vremenu pritegnile preko 20 obiskovalcev. Rahel dež nas je spremljal celo dopoldne, zato smo nekoliko skrajšali pot in preskočili studenec in jamo pri Dolgem vodnjaku.

Začeli smo seveda z breznom Cink križ, najbolj veličastnim roškim breznom. Prvopristopnika Iztok in Tomaž sta obudila spomine na premagovanje klavstrofobične ožine, ki ovira dostop v končno vertikalo, najbolj zvedavi pa so pokukali v 103 m globoko vhodno vertikalo.

Ekipa udeležencev.

Klubske jamarske legende pred vhodno vertikalo.

V neposredni bližini je Dvojno brezno pri Cink križu, eno večjih roških jamskih grobišč povojnih pobojev. Kot da se ni nič zgodilo, opazne so le sledi miniranja vhodnega dela, ob ograjeni jami je tudi spominsko znamenje.

Grobišče v Dvojnem breznu.

Pred dežjem smo se zatekli v bližnji Kapšev bunker. Manjša jama, katere strop se je zrušil, je med vojno služila kot skladišče rekvirirane robe obeh Kapševih trgovin iz Toplic, ki pa so ga Italijani ob ofenzivi leta 1942 odkrili.

Udeleženci v Kapševem bunkerju.

Med dežjem smo se prepeljali do slikovitih Knežjih jam. Najprej smo se spustili v Malo Knežjo jamo, kjer smo v poltemi občudovali eno večjih roških podzemnih dvoran in prisluhnili tišini.

Vhod v Malo Knežjo jamo.

Za konec sladica - Velika Knežja jama. Obhodili smo vse štiri zevajoče vhode in se spustili po podoru do zarušenega dna. Češnja na torti je bil spust večine udeležencev s pomočjo vrvne tehnike skozi stropno brezno. Začetno nelagodnost je pri večini preglasil »vauuu …«, potem, ko so kot pajki obviseli pod stropom dvorane!

Ogromen vhod v Veliko Knežjo jamo.

Stropno brezno v Veliki Knežji jami.

Spust skozi stropno brezno.

Predstavitev je pripravil in vodil Zdravko Bučar, pomagali pa smo mu Iztok Vilič, Tomaž Bukovec, Aleš Cvelbar in Andrej Hudoklin.

Fotografije: Tomaž Bukovec in Andrej Hudoklin