Udor pri hiši Cerovec 29

4.10.2012

V tretje gre rado, sva si rekla z Anžetom, in se v sredo, 26. septembra 2012 proti večeru odpravila v smer Velikega Cerovca k hišni številki 29.

Zakaj v tretje? Prvič naju je letos spomladi klical prijatelj Mikčev Jan iz Postaje (Mirna Peč), da se mu je na travniku odprlo mogočno brezno in Twingi je komaj peljal opremo. Rezultat, brezno globine cca. 2,5 m brez možnega nadaljevanja.

Drugič: v sredini junija sem prejel zastrašujoč klic iz Roj pri Čatežu. Pri košnji sena se je gospodarju Anžurju udrlo pod traktorjem, traktor je s prvim delom zgrmel dva metra globoko, tako da so ga morali iz udora dvigniti s pomočjo avto dvigala. Skratka udor premera in globine treh metrov. Nadaljevanja vsaj za enkrat nisva našla

Tretjič: ja v bistvu je to četrti udor, za katerega sem izvedel letos, ker pa sem enega prepusti Borivoju (hvala ti), je tretji. Sodelavec Franc Drap mi je povedal, da se je pri njegovemu sosedu Jožetu Plantanu udrlo in to v neposredni bližini hiše in da je udor globok, da se dna ne vidi. Pa sem mu obljubil, da pridem.

V Cerovcu naju je pričakala kar velika druščina domačinov in Anže je takoj omenjal eno Ameriško zvezno državo iz njihovega južnega predela. In res, udor je v neposredni bližini hiše, kakih 5 metrov proč. Tudi premer vhoda, cca. 2 m je nakazoval, da gre tokrat pa bolj zares, da bo treba zadevo raziskati s pomočjo jamarske opreme in vrvno tehniko. Že prva meritev z laserjem je pokazala, da se je udor prelevil v brezno. Prijazni domačini so nama pomagali pri postavitvi rante čez vhod in akcija spusta v neznano se je lahko začela.

Anže pri pripravi pritrdišča za spust v brezno. Foto:Jože Tomšič.

Kot prvi se je v brezno podal Anže, ki je pač s svojimi tipičnimi kratkimi informacijami nakazoval, da je brezno kar veliko, da še ni na dnu, da je tudi zasigano, …., da je prosto. Spust opravim še sam in samo lahko sprotno potrjujem, kar je že Anže ugotavljal. Res, brezno je mogočno. Na dnu, ki je verjetno samo začasno dno (glej opombo) sva pregledala dve možni nadaljevanji, rov in kamin, ki pa se zapreta.

Anže pri pregledovanju kamina. Foto: Jože Tomšič.

Brezno sva zrisala in izmerila in pokazalo se je, da je njegova globina 22,5 m. Gre za korozijsko brezno, ki poteka v prelomu smeri sever– jug, dno je ovalne oblike v dolžini šestih in širini treh metrov. V breznu je na dveh mestih opaziti sigaste tvorbe in sicer v kaminu in pa na polovici brezna, kjer je manjša podorna dvorana.

Anže v spodnjem delu brezna. Foto: Jože Tomšič.

Po povratku na površje sva svoje ugotovitve, risbo brezna in fotografije predstavil domačinom, ki so bili nad slišanim in videnim navdušeni. V nadaljevanju je potekala beseda okrog zaprtja brezna, ki pa ne bo tako enostavno. Sledila je še obvezna skupinska ...

Prikaz zrisane jame. Foto: Anže Tomšič.

Opomba: na vhodnem delu se je odtrgalo cca. 50 kubičnih metrov zemlje, ki pa jo na vsaj trenutnem dnu ni videti - kvečjemu slabih 10 kubikov.

Sodelovali: Jože Plantan, Franc Drap, Anton Grubar, Franc Avsec, Anton Turk, Jože Erlah, Katarina Juršič, Anže Tomšič in Jože Tomšič.