Čaganka [2]

14.8.2008

Poljanska gora predstavlja "belokranjski del" Kočevskega roga, saj gre geološko in geografsko za enoten masiv s tipično dinarsko usmeritvijo. Na severu se prične s hribi okoli večkrat omenjenega Židovca (847) in se na jugu zaključi z Jelenjo glavo (389) nad Damljem ob Kolpi. Večji del hribovja sodi v občino Črnomelj.

Po večmesečnih raziskavah na Poljanski gori smo končno našli brezno, ki nas je presenetilo v vseh pogledih. Vhod sprva ni obetal globokega nadaljevanja, toda po nekaj akcijah nam je postalo jasno, da imamo opravka z izjemno jamo, ki je presenetila tako z lepoto kot tudi z globino. Bolj kot sama globina so nas najbolj fascinirala jezera, ki se dobesedno bohotijo na vsakih 30 premaganih globinskih metrih.

Vhod v Čaganko.

Velika dvorana.

V jami smo dosegli in presegli 100 m globine, a jami še zdaleč ni videti konca. Nadaljnje raziskave sledijo, dobre novice (tako upamo), tudi. Hiter pogled v kataster (ali na spletno stran JKNM - poglavje Kje so jame?) nam pove, da sta na območju Poljanske gore, ki je z jamami sicer zelo bogata, samo dve brezni globlji od 100 m (Kaščica 110 in Novoletno brezno 163 m).

Eno izmed jezer.

Skupinska.

Na dosedanjih akcijah smo sodelovali: Borivoj Ladišić, Jernej Tramte, Robi Ribič in Srečko Vidic.

Srečko Vidic

Dodatek 25.8.2008: Čaganka se nadaljuje

Predzadnji avgustovski vikend smo nadaljevali tam, kjer smo na prejšnjih raziskavah obstali. V nadaljevanju je bilo noro, fantastično, komaj resnično ... Jama je dobesedno živa in leti, leti, leti ...

Po naših ocenah smo se zelo približali globini 200 m, a je usoda zopet hotela, da smo obtičali na ogromni polici poleg jezera - brez štrika in praznino pred nami ... Vse kar se je videlo in slišalo je bilo šumenje hudourniškega potoka, ki je po nekakšnih kaskadah bučal in drsel v globino. Samo čepeli smo tam in sanjali o nedoseženem ...

Upam, da bo imela pravljica še veliko nadaljevanj ...

Sodelujoči: Borut Ponikvar, Jernej Tramte ter pisec teh vrstic Srečko Vidic.

Dodatek 1.9.2008: Preseženih 200 m

Datum 31.8.2008 bo z velikimi črkami zapisan v zgodovini JK Novo mesto (vsaj za spodaj podpisane), kajti v Čaganki smo po naših ocenah dosegli globino 200 m!

Kakšne neslutene dimenzije se odpirajo v globini je kar težko opisati. Dvorane, ki presegajo 30 m širine in dolžine, da o višini sploh ne govorim. Žal je zopet zmanjkalo štrika ...

Približevanje globini 200 m.

Zadovoljni po vrnitvi iz jame, ki obeta ...

V globinah smo tokrat bili Borut Ponikvar, Srečko Vidic in Jernej Tramte.

Srečko Vidic

Dodatek 2.9.2008: Potapljanje?

Med telefonskim pogovorom z Daretom Hribarjem (JK Krka) sem mu mimogrede omenil, da vse kaže, da nam bo uspelo postaviti dolenjski globinski rekord. Omenil sem mu, da jama "šiba", da ima sedem jezer ... Povsem resno je vprašal: "A se da kej tauhat?"

Dare, zaenkrat še ne! Upam pa, da te nekaj časa še ne bomo rabili ;-)

Marko Pršina

Dodatek 8.9.2008: Dosežena globina 250 m

V nedeljo, 7.9.2008 smo se številčno močno okrepljeni člani JKNM zopet podali v Čaganko, s samo enim ciljem - zadevi vendarle priti do dna. In smo ji (žal) res - po splošnih ocenah smo dosegli globino 250 m.

Jama s svojimi 250 m globine in okoli 1000 m poligona dominira takorekoč na vseh področjih. Kot vse kaže, bo popravljen tudi dolenjski globinski rekord, ki je do sedaj znašal 229 m (Veliko bezno v Sušjaku - na meji z Notranjsko). Jama s svojo dolžino že sodi med prvo deseterico najdaljših dolenjskih jam.

Galerije, ki se odpirajo v globinah Čaganke, so dih jemajoče - ogromne dvorane so visoke tudi 90 m ... Nadaljevanje nam je zaenkrat preprečil ogromen podor. A ker je v jami ostalo še kar nekaj vprašajev, upamo, da bo pravljica dobila tako želeno nadaljevanje. Tudi sicer je treba jamo še podrobno pregledati, izmeriti ter narediti načrt. Vse dotlej so navedeni podatki neuradni in zgolj informativne narave.

Na odpravi so sodelovali:

Miha Bregar, Mihael Rukše, Niko Godec, Jernej Tramte, Borut Ponikvar, Andrej Gašperič, Anže Tomšič, Jože Tomšič in Srečko Vidic.

Srečko Vidic