Potep ob Kolpi

27.9.2011

Lepo sončno soboto 24. septembra 2011 sem izkoristil za potep po dolini Kolpe z namenom, da raziščem ali si ogledam nekaj jam pri Dolu in Lazah. Pravzaprav sem namig za akcijo dobil od Mihe, ki je pred kratkim hodil tam okrog ter sporočil, da so podzemne vode zelo nizke. To mu je omogočilo delni ogled izvirne jame Šumetac (k. št. 967), obenem se je splazil tudi v bruhalnik nedaleč od Šumetaca. Zato sem tudi sam želel preveriti razmere v Šumetacu ter ugotoviti, ali bi se ga dalo raziskati v neoprenu. A preden sem prišel do njega, sem si ogledal izvir Dolskega potoka. Pri tem izviru sem bil leta 2006, voda je takrat močno bruhala.

Iz izvirne jame Dolskega potoka je leta 2006 močno bruhalo.

Predvideval sem, da so sedaj vodne razmere ugodne in da se je morebiti pokazal vhod, kar se je pokazalo za pravilno! Med ogromnimi skalnatimi balvani sem se splazil skozi ozek vhod v ozek rov (poln rogljev in ostrih čeri), ki po 4 m pripelje do dolgega in prečno ležečega rova-razpoke. Dno razpoke je poplavljeno, kar je trenutni vodni nivo. Z reflektorco sem osvetlil vodo - prostor se razširi, voda je izredno bistra, globina do dna kakih 5 m. Razpoka je preozka za potapljače, širjenje skoraj nemogoče.

Danes je bil izvir suh, vhod se je odpiral med balvani pod navpično skalno steno.

Ozka razpoka z vodo.

Slaba vodica je pritekala v strugo potoka več metrov od vhoda.

Grem naprej od Dola proti Šumetacu. To je izvirna jama, vhod je običajno zalit. Jamo so raziskali potapljači, ugotovili so 20 m rova, ki se na koncu zoži. Danes se je voda umaknila 6 m od vhoda, tako da pridemo do dvorane z jezerom, ki je dolgo 4 m. Jezero se deli na dva rova, a se ne vidi, kako je naprej. Iz jame je vel močan prepih, tako da so na površju jezera nastajali majhni valovi. Močan prepih je pomenil, da se je z znižanjem vode odprl kakšen suh rov v nadaljevanju. V jezeru sem opazil kakšnih 5 majhnih ribic.

Vhod v Šumetac, posnetek je iz leta 2006.

Jezero v notranjosti Šumetaca, močan prepih je vzvalovil površje.

Zadnja na vrsti je bila jama-bruhalnik, nedaleč od Šumetaca. Pozor - jama z mrtvo kačo - me je opozoril Miha, ki naj bi ležala med skalami v vhodnem delu jame. Naj pazim, da se ne uležem na njo ...

Pred spodmolom Bruhalnika pri Šumetacu.

Vhod je 3,5 m dolg spodmol, ki je zatrpan s kamni in skalnatimi balvani. Na koncu spodmola je ob steni manjša nezasuta odprtina, skozi katero sem se med skalami splazil v notranjost ter se po podornih blokih spustil 5 m globoko v horizontalen rov. In na enem od teh blokov je ležala mrtva kača oz. tisto, kar je od nje še ostalo. Ker gre za vodno jamo, je bila verjetno tudi kača kakšna vodna kača, anakonda recimo (bolj verjetno pa za belouško ali smokuljo).

Ostanki anakonde.

Rov je do 1,5 m visok ter 2,5 m širok, dolg pa 6 m. Na koncu rova se razširi jezero, dolgo 5 m. S stropa rova visijo številni kapniki, kar kaže, da je jama običajno suha, le ob izredno visokih vodah iz jame bruha voda.

Jezero na koncu jame.

Strop jame je lepo zasigan.

Kje v jamo naj bi pritekala podzemna voda, nisem ugotovil. Iz jame je le komaj zaznavno pihalo. Ko sem se vrnil iz jame, sem na spodaj ležeči cesti na toplem asfaltu zagledal majhno kačico. Verjetno je iskala mamico – anakondo, ki pa je že končala svojo življenjsko pot ter se onemogla skotalila po skalah v notranjost jame.